Erazem Predjamski
Gre za eno izmed večjih jam, ki leži 10 km severozahodno
od Postojne in naše najbolj znane Postojnske jame. Tu nas presune v skalo
vklesan grad, ki se s svojo markantnostjo vtisne slehernemu obiskovalcu v
spomin. Po legendi naj bi se v njem skrival vitez Erazem Predjamski. S tem, ko
se je pridružil kralju Matiji Korvinu, se je zameril avstrijskemu cesarju. Ta
je svojim podložnim naročil, naj ga ujamejo. Tako je bil vitez primoran
prebivati v gradu ves čas obleganja. Uspešno se je branil in jim kar leto dni z
gradu hihitajoče metal češnje. A konec se ni odvil junaku v prid. Ker Erazma
niso mogli pokoriti na pravičen način, ga je izdal podkupljen služabnik, ravno
ko se je mudil tam … na stranišču.
Jama nekoč
Predjama je bila torej vse od Erazma zavita v tančico
misterioznosti. Spraševati so se začeli, kam jama vodi? Bojda naj bi Erazem z
Vipavskega po skrivnih rovih dobival ves potreben živež. A kot pravi predsednik
JKB Peter Svete je Erazmova zgodba »sicer
legenda, ki ni znanstveno podprta. Vendar
obstaja del jame, rov, ki se stika s površjem. Tam bi Erazem lahko prišel na
površje in dobival hrano iz okoliških vasi.« Jamo popisuje tudi Valvasor v
svoji sloviti Slavi vojvodine Kranjske.
Da je jama stara, nam da čutiti tudi zaporedna številka. V Jamarskem katastru ima dokaj zgodnjo
oznako 734. Danes je namreč odkritih skoraj 14.500 jam, številke pa v katastru
rastejo zaporedno – pač po času odkritja.
Začetek sistematičnih raziskav
Bolj intenzivno se je začelo vršiti odkrivanje jame v
zadnjih 30 letih. Različna jamarska društva odkrivajo Predjamo, ki je s svojimi
gabariti postala pravcati jamski sistem in s tem legenda slovenskega jamarstva.
Da kakšna jama dobi takšno titulo se
morata združiti vsaj dve dolgi jami. Slednji jamski sistem se uvršča na peto
mesto po dolžini izmerjenih rovov. Do začetka leta 2020 je združeval štiri jame
in meril v dolžino slabih 14 km.
Borovniški rov
V zadnjih dveh letih pa so se dosedanje dimenzije jame
ponovno povečale. V začetku lanskega leta je jama ponovno začela šibati, kot se reče v jamarskem žargonu.
Poleg nadobudnih jamarjev borovniškega kluba so se na štrik podali tudi z Ajdovskega in Postojnskega. Vsi skupaj pa smo
morali svoje obetajoče raziskave zaustaviti zaradi rojstva korone. Vendar se je preboj
zgodil navkljub oteženemu delu, čeprav so bile raziskave v času poostrenih
ukrepov seveda ustavljene.
V jami je vladala pravcata evforija, tako da so se točne številke spreminjale
iz tedna v teden. Jama se je v soboto in nedeljo – če ne že kar v petek –
napolnila s srčnimi ljudmi, ki vse bolj verjamejo, da se v Erazmovi zgodbi
skriva zrno resnice. »Predvidevali smo,
da se možna nadaljevanja odpirajo proti zahodu, kamor tudi odteka voda.« Gre
za potok imenovan Lokva in drugi manjši vodotoki, ki se mu pridružijo pod
površjem.
»Tako smo začeli s plezanjem kaminov – vertikalnih stopenj znotraj
jame. Na ta način smo odkrili dvoje manjših in dvoje večjih odkritij«, navdušeno ilustrira jamska predvidevanja predsednik Peter.
V začetku marca smo praktično ob istem času
našli dva glavna rova. Od dveh rovov gre »eden
nižje v področje Lokve, poimenovan kot Borovniški rov z dolžino 251 metrov.
Drugi – Rov Marjana Vilharja – pa gre navzgor in šteje okoli 2042 metrov.« Slednji
je zato bolj suh in okrašen s kapniki. Poimenovan pa je po nedavno preminulemu
postojnskemu jamarju. Ker leži na predelih, kjer je pred več milijoni let tekla
voda, je jamsko okolje – predvsem blato – suho. To pa ne velja za Borovniški rov, kjer nadaljevanje sledi
v smeri odtekajoče vode, zato je veliko namočenih blatnih sedimentov in je
nadaljevanje težko. Oba predela pa sta namenjena vsekakor le jamskim sladokuscem,
saj predeli niso nič kaj romantični –
gledano z vidika tistih idiličnih prizorov z vlakcem. Tudi z vidika
napredovanja so tu rovi pridržani le jamarskim društvom, saj se je potrebno
spoznati na vrvno tehniko, ki pritiče jamarstvu.
Preboj za sifonom
Nekega junijskega vikenda smo jamski
raziskovalci doživeli nova odkritja. Kar je l. 1997 uspelo le potapljačem, je
sedaj uspelo tudi nam. In to po suhem. Našli smo prehod in prišli za sifone
Lokve! Rov velikih dimenzij vodi v obe smeri do ogromnih dvoran. Odkritje je sprožilo domino efekt: saj nas v
tem delu čaka še precej raziskovanj zaradi številnih kaminov in odcepov na
višjih ravneh. A to še ni vse! V istem vikendu je druga ekipa – sestavljena iz
članov DZRJ Luka Čeč Postojna in JKB – našla tri nadstropja višje veliko
nadaljevanje tudi v Lenčkovi jami. Tu je bilo do sredine julija namerjenih 771
m novih rovov. Odkritje je pomembno zaradi povezave Lenčkove jamo s Predjamskim
sistemom, ki je verjetno le še vprašanje časa. In ta povezava bo Predjamski
sistem podaljšala za debelih 1730 m.
Da Erazmova legenda vsebuje tudi nekaj resnice,
priča tudi veliko odkritje v Rovu netopirjev. Gre za ožino, ki smo jo Borovničani
in Postojnčani začeli kopati pred štirimi leti. Za to ožino se skrivata dve
veliki dvorani (Vilinska dvorana),
nato pa rov konkretnih prečnih dimenzij (Vilinsko
kraljestvo). Tu smo namerili dodatnih 421 m.
Vsota vseh namerjenih rovov v lanskem letu znaša kar 2891 m, kar je več kot
dober ulov. Vsi pa smo prepričani, da nas čakajo še velika odkritja, kar se je
potrdilo v zadnjih vikendih, ko smo zopet našli nova večja nadaljevanja in do
sedaj neznane čudovite dvorane. To pa je tudi čar vse jamarske dejavnosti in
tisti »zakaj (to počnete)?«.
Janez Mevec, Jamarski klub Borovnica
JAMARSKA ŠOLA
JKB ima poleg raziskovalne za svojo nalogo tudi izobraževalno dejavnost. Če povemo po domače: izšolati želimo nove nadobudne člane.Če si ob gornjih odkritjih dobil/a kurjo polt in bi se rad/a preizkusil/a tam spodaj – v jami namreč – potem lepo povabljen/a. Glede starostne omejitve je edini pogoj 14+. Druge ovire in pomisleke pa bomo odpravili skupaj.
Pričetek bo 17. novembra ob 19h v TVD Borovnica. Za več informacij pa se lahko obrnete na: ana.makovec@gmail.com.
