Naša pohodniška druščina pridno nabira žige v Pohodniškem kartončku. V petek, 1. avgusta, smo se ob osmi uri zjutraj zbrali pred Gasilskim domom na Bregu. Tokrat nas je bilo kar 22 in zelo smo bili veseli, da se nam je pridružilo šest otrok. S svojo razigranostjo so poskrbeli za smeh in dobro voljo. Tokratni cilj je bila 736 m visoka Planina nad Borovnico. Za večino Borovničanov je najbolj poznana pot, ki vodi na Planino, Češnjeva pot, mi pa smo se odločili, da se bomo nanjo podali preko Pakega in »Stare štreke«. Ker pot ni markirana ali kako drugače označena, so bili vodniki kar Brežani. V primerjavi s Češnjevo je ta pot nekoliko daljša, zato pa bolj položna in res prijetna za hojo. Ker je dovolj široka, smo lahko med seboj veselo kramljali, nekateri pa so tudi pogledovali za gobami. Sreča se je nasmehnila mlademu pohodniku Boru, ki je našel prelepega jurčka. Do skrinjice z žigom, ki je na višini 729 m, smo vključno s postanki potrebovali dve uri. Po malici iz nahrbtnikov, žigosanju kartončkov in kratkem počitku smo se s Planine spustili po Češnjevi poti. Zaradi dežja v minulih dneh je bila strma pot navzdol pravi izziv v previdnosti in osredotočenosti na varen korak. Ko smo iz objema gozda vsi stopili na »Staro štreko«, nas je čakala le še kratka pot do izhodišča. 
Čeprav Planina ne nudi razgleda, jo je vseeno vredno obiskati, pa naj bo po kateri koli poti in v katerem koli letnem času. Če se povzpnemo na njen vrh ali bolje greben pozimi ali v pozni jeseni, bomo skozi gozd lahko uzrli tudi naše gore. Spomladi nas bodo na poti spremljali vonj čemaža in preproge teloha. Poleti pa nam bodo smreke in bukve nudile zavetje pred vročino. Vedno pa bomo na njenih stezah našli mir in pristen stik z naravo.

Marjetka Rot