Pot nas je vodila v Pivko, kjer domuje Park vojaške zgodovine. Mitja Česnik, naš vodič po razstavi, je dodobra osvetlil dogajanje pred in med osamosvojitveno vojno. Zanimivi so bili predvsem tehnični podatki, ki jih je stresal iz rokava, mi pa smo željno srkali znanje. Prav posebno mesto v muzeju ima podmornica, ki večinoma predstavlja delo slovenskih podjetij. Yugo pa je neslavno končal pod gosenicami tanka. Drugi del ogleda je vključeval tehniko iz časa druge svetovne vojne. Spoznali smo predvsem razlike med nemško težko oborožitvijo in ameriško-rusko navezo. Manjkal pa ni niti bojni avion Titove armade. 
Med potjo v Novo Gorico smo se ustavili na sadjarski kmetiji Morelj v Bujah. Pa ne v Istri, pač pa na naši strani meje, čisto blizu Ilirske Bistrice. O dobrotah te kmetije ne bi izgubljal besed, zanimiv pa je bil tudi ogled bližnje cerkvice posvečene zavetniku gasilcev, sv. Florjanu, in njegovega lesenega kipa. Ker gasilci ne moremo iz svoje kože, smo se odpeljali še k stanovskim kolegom v Novo Gorico. Ogledali smo si njihovo najnovejše vozilo, tehniko in izmenjali mnenja ter si tako popestrili izlet. Najbolj pogumni so se z avto lestvijo dvignili visoko nad oblake (37 metrov), od koder so si lahko ogledali Brda in njihovo najbolj prepoznavno vas Ceglo z Gredičem. Pa saj veste – tam, kjer se dogaja Ena žlahtna štorija … Ker se je dan bližal koncu, mi pa smo bili lačni, smo se na poti domov odločili spoznati še eno pristno kraško posebnost – kulinariko. Naše brbončice smo razvajali na osmici pri Štruklju v vasi Selo. Vsi naši gostitelji so iz rok tajnice društva dobili v dar izvod najnovejše knjige o zgodovini gasilstva v Borovnici. Ni kaj, Primorska je res lepa – še posebej jeseni, ko dozorijo njene lepote …

Igor Trček

Foto: Igor Trček