Letošnje
leto je za Čebelarsko društvo Borovnica praznično leto. Samo društvo praznuje
120 let delovanja, kar bomo obeležili z več dogodki. A o tem več v kakšni drugi
številki.
Društvo
smo predvsem ljudje, ki to društvo sestavljamo, gradimo in plemenitimo. Na
naših rednih srečanjih, ki jih imamo skoraj vsak prvi torek v mesecu, se
večkrat znamo tudi poveseliti, ko kakšen član »prizna« svojo povišico v letih.
Posebno slavnostno je takrat, ko gre za okroglo obletnico. Zato smo tokratni
prvi torek obeležili nekoliko drugače. V pražnje uniforme oblečeni smo se odpravili k našemu Tonetu Lenarčiču na grič.
Ravno dan pred tem je dopolnil 90. rojstni dan.
Ob
našem petju Slakovega Čebelarja se mu je na obrazu narisal nasmeh. »Tega lepega
presenečenja pa še dolgo ne bom pozabil,« je dejal. Nazdravili smo njegovim
letom in dolgemu čebelarskemu stažu. Čebelar je namreč dolgo, vse od leta 1984.
Mnogi čebelarji mu zavidamo čebelarsko strateško pozicijo čebelnjaka. Je kot kralj
na Betajnovi, le da v Laščah. Spomnimo, da je preletna razdalja čebele
približno tri kilometre. In vse čebele, bodisi tvoje ali moje, društvene ali nedruštvene,
znotraj tega radija tvorijo en velik čebelnjak. Tudi zaradi te pozitivne
okoliščine – poenotene čebelarske prakse – je bil Tone – in je še – vedno
uspešen čebelar. In aktiven član! Vrsto let je bil tudi član Nadzornega odbora
društva.
Enotni
smo si bili, da teh 90 let kar dobro skriva, saj nas je s svojimi prigodami dodobra
nasmejal. Prav tako vzdržuje dvomestno številko družin v svojem čebelnjaku, kar
marsikateremu mlajšemu večkrat ne uspeva. Tudi mi vam želimo, dragi Tone, da bi
v vašem čebelnjaku in srcu še dolgo medilo ter rojilo.
Bog
vas živi in s čebelarskim: Naj medi!
V mojem srcu je
nemir na jesenski ta večer.
Tiho stopim sam čez prag,
grem v
moj stari čebelnjak.
Kako lepo mi
zašumijo,
kako lepo mi zadišijo,
a v
srcu mi spomin na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice.
Pozabi vas nikdar ta stari čebelar.
Lojze Slak
Za ČD Borovnica Janez Mevec





