Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

40 let jamarstva v Borovnici

Jamarska zveza Slovenije je borovniškemu jamarskemu klubu ob 40-letnici delovanja podelila srebrno priznanje JZS, Jože Pristavec in Peter Japelj sta bila nagrajena z zlatim, Ana Makovec pa z bronastim znakom.
Borovniški jamarji svoje začetke postavljajo v leto 1972, ko so v sodelovanju z Jamarskim klubom Železničar raziskali, izmerili in geodetsko izrisali Golobjo jamo nad Brezovico pri Borovnici ter še istega leta v njihovem sklopu ustanovili svojo sekcijo. Pozneje so se kot sekcija pridružili Planinskemu društvu Borovnica, leta 1982 pa ustanovili samostojen Jamarski klub Borovnica. "Najprej smo si izposojali tiste trde vrvi, zavarovanje in lestvice od železničarjev. Pripravili smo celo odpravo Andi 80, čeprav potem nismo nikoli šli v Ande. Smo pa z vrvmi iz Yulona in Totre Ljubljana raziskovali prva brezna okoli Pokojišča. Ko smo pridobili boljšo opremo, smo se podali tudi v zahtevnejše jame in celo v podvodna raziskovanja izvirov Ljubljanice. Obnovili in dopolnili smo jamarski kataster za to področje. Samo na Menišiji smo raziskali blizu 200 jam in brezen, dela pa še nismo končali. Do zdaj najgloblje odkrito brezno med Snežnikom in izviri Ljubljanice je Lipovec, globok 250 metrov. Preiskovali smo tudi jamske sisteme v tujini, a največji dosežek je bil doma, tj. brezno Čehi 2 v kaninskem masivu, ki je z globino 1.502 m ob 5.291 m dolžine deseto najgloblje na svetu," je zgodovino in dosežke na kratko povzel predsednik nagrajenega društva Anton Palčič.

Na slavnostni seji Jamarske zveze Slovenije, ki je potekala 16. marca letos v Doberdobu, pa so poleg srebrnega priznanja klubu podelili tudi priznanja posameznikom za izjemne dosežke. Ana Makovec je prejela bronasti znak JZS "za 15-letno aktivno jamarsko delovanje. Od vstopa v jamarske vrste je sodelovala na društvenih in meddruštvenih akcijah v Borovniško-Rakovškem rovu Logarčka, pri raziskavah in plezanju kaminov v Predjamskem sistemu in Kačni jami, Ljubljanski jami pod Koglom v Kamniških Alpah ter breznih na Snežniku. Udeležila se je več jamarskih odprav v Črno goro, v vodno jamo Grbočica, jamski sistem Ispila – Babatuša, raziskave brezen v črnogorskih Prokletijah. Leta 2011 in 2012 se je udeležila mednarodnih jamarskih taborov HSS (Hrvatski speleološki savez) na Velebitu, kjer sta s kolegom Alešem Štrukljem odkrila in raziskala novo, 400 m globoko brezno Ovčica, v najgloblji hrvaški jami Lukini pa transportirala opremo proti dnu jame; v jami Velebita sta s kolegom raziskala meander na –1.026 m. Bila je članica največje slovenske jamarske odprave leta 2001 v brezno Čehi 2 na Rombonskih podih nad Bovcem; leta 2002 je v isti jami dosegla globino –1.370 m, kar je takrat pomenilo evropski globinski rekord za ženske. Je aktivna članica slovensko-italijanske raziskovalne skupine v projektu Rombonski sistem – minus 1.700 m, katerega cilj je povezati najgloblja brezna na Rombonskih podih – Čehi 2 (minus 1.502 m), Hudi Vršič (minus 823 m) in Črnelsko brezno (minus 1.241 m) – v enovit, najgloblji in najdaljši jamski sistem v Sloveniji z globinskim potencialom preko 1.700 m, kar ga bo na svetovni lestvici najglobljih uvrstilo na 5. do 6. mesto."

Zlati znak pa sta prejela Peter Japelj - Pero in Jože Pristavec - Joc. Japlju so ga podelili za "več kot 35-letno aktivno jamarsko delovanje v jamah na območju Krima, Mokrca, planote Menišije, Notranjskega krasa in Pršivca. Kot član JS Borovnica in JKŽ je leta 1979 s Pintarjem in Andjeličem dosegel dno Brezna pri gamsovi glavici (–768 m). Kasneje so ga pritegnile jame v porečju Ljubljanice: Križna, Najdena, Logarček itd. Organiziral in sodeloval je v nešteto kopaških akcijah na Lanskem vrhu, kar je botrovalo odkritju jam Tautona 1 in 2, v Krastači in več drugih jamah v zaledju izvirov Bistre, kjer je s kolegom v letih 2011 in 2012 v več kot 60 akcijah prodrl v poplavni nivo reke Ljubljanice skozi 250 m globoko jamo, ki je zdaj najgloblja na planoti Menišija. In ne namerava odnehati, dokler ne najde nove jame s tekočo Ljubljanico pod planoto Menišija. Kot dolgoletni aktivni jamar je v slovenskem merilu postal eden najboljših poznavalcev terena, jam in pretokov podzemeljske Ljubljanice, od ponorov na Planinskem polju do izvirov v Bistri, Retovju in Močilniku." Pristavec je priznanje prejel prav tako za 35-letno aktivno jamarsko delovanje. "Na društvenih in meddruštvenih akcijah je deloval v jamah planote Menišije in Notranjskega krasa, v Kačni jami, Ljubljanski jami pod Koglom, na Snežniku. V društvo je vpeljal tehniko širjenja ožin, katere rezultati so se odrazili z odkritjem Borovniško-Rakovškega rova v Logarčku, v jami Krastači – drugi vhod v Najdeno jamo, jami Tautona na Lanskem vrhu in še množici drugih jam, kjer je poskrbel, da je neprehodno postalo prehodno. Dolga leta je urejal spletno stran JKB in vestno skrbel za dokumentiranje jamarskih raziskav, izdelavo načrtov in zapisnikov o raziskavah."

 

Damjan Debevec

Oglejte si tudi