Počitniško-dopustniški čas je lepa priložnost za pohode v naravo. Čeprav pogosto izbiramo izlete v bolj oddaljene kraje naše lepe Slovenije, pa imamo veliko možnosti za prijetne in zanimive pohode tudi v borovniški občini. Letošnje leto, ko obeležujemo 125 let športa v Borovnici, smo k pohodniški aktivnosti še posebej vzpodbujeni z »nabiranjem« žigov v pohodniškem kartončku. Verjamem, da ste kakšnega že odtisnili.
Ker je v družbi vse lažje in prijetneje, smo se v petek, 4. julija, podali na krožno pot iz Borovnice čez Pokojišče na Laze in nazaj v Borovnico. Zbrala se nas je skupina pohodnikov, med katerimi je bil najmlajši sedemletni Anže, ki pa je pot premagoval s tako lahkoto in poskočnostjo, da smo mu komaj sledili. Strma pot na Pokojišče nam je orosila čela, ni pa nam vzela dobre volje in poguma, da smo složno prišli do vrha in si ponosno pritisnili žig v kartonček. V senci stare hiše, ki je bila včasih gostilna, smo si privoščili malico in si malo odpočili. Pot smo nadaljevali proti Zavrhu. Tu je sonce že močno pripekalo, zato smo bili veseli, ko smo se odcepili na markirano pot, ki z Zavrha vodi proti Lazam in Bistri. Dolgo smo hodili po stezi, obdani z visoko praprotjo in suhozidom. Spraševali smo se, od kdaj že kljubuje času in zakaj so ga takratni prebivalci Zavrha postavili. Morda bi nam znal odgovoriti kakšen starejši domačin, kdo ve? Ko je steza, po kateri smo hodili v gosjem redu, ženske spredaj, moški zadaj – menda zato, da smo ženske pobrale vse klope – prešla v kolovoz, so se spet razvezali naši jeziki in v prijetnem klepetu smo prišli do velikega križa na Lazami. Klopca ob poti je vabila k počitku in iz nahrbtnikov smo pojedli še ostanke malice. Bili smo si enotni, da sendvičev ne bomo nosili v dolino. Spust do naselja Laze nad Borovnico in – hop – že smo bili v Mavčevi dolini.
Kljub vročini smo v zelenju gozda preživeli lep dan, prehodili 12 km in si ob slovesu obljubili, da se vidimo naslednjič. In kam se bomo podali? Vabi nas Planina nad Borovnico.

Marjetka Rot