V počastitev občinskega praznika je v preddverju Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica potekala slavnostna akademija. Ob kulturnem programu so se spomnili tudi tistih, ki so v preteklem obdobju zaznamovali našo zgodovino in jim podelili priznanja. Letos je prireditev gostil podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Peter Črnilogar, ki je v nagovoru orisal zgodovino Borovnice, praznika in pomena železnice za kraj. “Železnica je povsod, kamor je prišla, hipoma močno okrepila gospodarsko in družbeno življenje. To se je čutilo tudi v Borovnici. V vasi, kjer je bilo pred prihodom železnice 50 hiš, ki so bile večinoma nagnetene okoli cerkve svete Marjete, se je po prihodu železnice število prebivalcev v kratkem času povečalo za desetkrat. Tisti furmani in delavci, ki so se ob prejemu plačila uspeli izogniti gostilni, so si opomogli in mnogi tudi obogateli. Kupovali so hiše in grunte, vzcveteli sta lesna obrt in trgovina. V Borovnico so se priseljevali novi ljudje, Ljubljana pa je z vlakom postala neverjetno blizu.”

Spomnil je tudi na trud občine za ohranjanje spomina na železniško dediščino in pri tem omenil Tematski park v okolici stebra in spominsko pot. Prav tako je bila iz Ljubljane pripeljana parna lokomotiva, ki bo dopolnjevala zgodbo. “V luči trenutnih geopolitičnih dogajanj in zaostrovanjem energetske politike lahko vidimo železnico kot enega okolju bolj prijaznih in stroškovno učinkovitih prevoznih sredstev, ki zopet pridobiva na svoji veljavi. In vse kaže na to, da bo železnica še lep čas z nami, in mi z njo.« V luči podelitve občinskih priznanj pa je izrazil veselje, »da se med prebivalci vedno najdejo posamezniki in skupine, ki naredijo premik v razmišljanju, dajejo vzor in spodbudo drugim v svojem delovanju.« Letošnji prejemniki občinskih priznanj pa so:

Aleksander Müller za dolgoletno delovanje na področju glasbene dejavnosti – “Neizbrisen pečat je pustil v Glasbeni šoli Vrhnika, predvsem v Borovnici, kjer je z poučevanjem mlade generacije obogatil kulturo in glasbeno dejavnost v občini Borovnica. V Borovnici je od ustanovitve glasbene šole leta 1976 do 2013 poučeval igranje kljunaste flavte, klavirja in saksofona. Svoje znanje sedaj nesebično razdaja na področju ljubiteljske kulture pri Moškem pevskem zboru Štinglci.”

Marko Žitko za aktivno sodelovanje na področju športa in ostalih družbenih dejavnostih ter povezovanju lokalnih skupnosti – “Marko je, lahko bi rekli v dobrem in prenesenem pomenu, multipraktik. Lahko bi rekli, da je popolnoma ponotranjil očetovo željo, da bi zrasel v delovnega, poštenega in iznajdljivega moškega in to zagotovo je. Je pa je tudi aktivni član Komisije za igrišče in pri tem zelo dosleden in skrben. Pred leti se je s skupino osmih posameznikov zavzemal za postavitev občinskega igrišča. Marko je povezovalec lokalne skupnosti in zagotovo eden večjih nogometnih navdušencev. Svoje delo na nogometni trati vse do danes skupaj z ostalimi opravlja prostovoljno. Vsa leta od ustanovitve je namreč gonilna sila nogometnega kluba.”

Damjana Košir za delo na humanitarnem področju, povezovanju in širjenju prepoznavnosti Občine Borovnica - S svojim vestnim in odgovornim delom, s trudom in vztrajnostjo, vedno pripravljena pomagati in svetovati, si je pridobila zaupanje številnih Borovničanov, ki jo kličejo kar »naša sestra«. Njen odnos do življenja in ljudi ter njena sočutnost, so jo pripeljali v Župnijsko Karitas Borovnica, kjer je tajnica že od leta 2016. Je pobudnica in organizatorka dobrodelnih koncertov v organizaciji Župnijske Karitas Borovnica ter različnih predavanj v okviru te organizacije. Sprostitev Damjana najde v klekljarski sekciji , kjer je aktivna, kolikor ji dopušča čas. Damjana Košir je ena tistih oseb, ki želi in zna povezovati ljudi.”

Jože Zver za obuditev tamburaške aktivnosti in ohranjanje ljudskega instrumentalnega izročila v Občini Borovnica – “Pomembno je prispeval k obuditvi tamburaške dejavnosti v Borovnici, k oživljanju ter ohranjanju ljudskega instrumentalnega izročila v našem kraju. Ogromen je njegov umetniški, glasbeni in avtorski prispevek. Za tamburaško skupino napiše večino priredb, kar za tako raznolik nabor inštrumentov ni enostavno. Tamburašem je v uporabo ponudil tudi svoje lastne inštrumente. Svojo ljubezen do glasbe in tamburic nesebično vlaga v vedno nove in nove priredbe. Njegova volja in entuziazem sta gonilo skupine, ki s svojim delovanjem pripomore k ohranjanju kulturne dediščine, glas borovniških tamburic pa se sliši tudi daleč izven meja občine.”

Peter Bezek za dolgoletno aktivno sodelovanje na zgodovinskem področju – “Njegov največji prispevek je zbiranje podatkov, arhivskega gradiva in starih fotografij o Borovnici, predvsem o znamenitem borovniškem viaduktu. Letu 2004 je bil med ustanovitelji Zgodovinskega društva Borovnica in tudi njegov dolgoletni predsednik. Aktivno deluje v HUD Karel Barjanski kot organizator številnih razstav. Od leta 2010 dalje je bil eden od snovalcev treh krajevnih knjižnih uspešnic: 130 let gasilstva, 50 let košarke v borovniški kotlini, Pogledi dveh stoletij. Neprecenljiv je tudi njegov strokovni prispevek pri ureditvi krajevne turistične znamenitosti, Čuvajnice 666 na stari trasi železniške proge Ljubljana-Trst. Peter je pustil pomemben pečat pri razvoju in prepoznavnosti kraja v daljšem časovnem obdobju.”

Moški pevski zbor Štinglc za 30-letnico delovanja – “Vsekakor ima MPZ Štingl’c v svoji 30-letnem delovanju velike zasluge za razvoj kulture v občini Borovnica, predvsem pa ima zasluge za širjenje in kakovostno ohranjevanje prelepe slovenske narodne in umetne pesmi, ne samo v domačem kraju, temveč tudi v državnem in deloma mednarodnem prostoru.”

Slovesnosti so se udeležili tudi novi poslanec državnega zbora Bojan Čebela in župana občin Horjul in Log - Dragomer, Janko Jazbec ter Miran Stanovnik. Kulturni program pa so domiselno pripravili folklorniki Folklorne skupine Bistra iz Kulturnega društva Borovnica, rdeča nit celotnega dogajanja je bil prikaz vasovanja, ki je skorajda že “izumrlo” oz., kot je bilo slišati, se danes vasuje drugače. “Danes se fantje ne skrivajo pod oknom deklet, ampak za profilno sliko FB in Instagrama. Namesto tihih klicev uporabljajo lajke in srčke, da zbudijo zanimanje deklet. Namesto podoknice ji preko omrežij povejo več, kot bi si upali z oči v oči. Tako nabirajo korajžo, da si ob morebitnem srečanju lahko izmenjajo nekaj besed. Ne vem, ali je to vasovanje boljše, kot je bilo nekoč. Upam le, da jim je v srcih prav tako lepo in toplo, kot je bilo mladim v preteklih časih.”

Rok Mihevc