V sredo, 17. 1. 2024, so ob 18.00, v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica izdelovalec študije mag. Aleš Globevnik ter predstavnik DRSI Peter Ozmič in predstavnika DRI Miha Rozman in Jure Lah občanom predstavili osnutek »Študije hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov ob glavni železniški progi št. 50 na območju občine Borovnica«.

Namen javne predstavitve je bil pridobiti povratne informacije ter relevantne pripombe in pobude občanov, ki naj bi se v čim večji meri upoštevale v končnem dokumentu. Javna predstavitev se je končala s sklepom, da se na spletni strani Občine Borovnica objavi predstavitev osnutka študije mag. Globevnika, potem pa občani svoje čim bolj utemeljene pripombe in predloge v roku 30 dni posredujejo na Občino Borovnica (najbolje prek e-pošte na: obcina@borovnica.si). Ta jih bo potem posredovala izdelovalcu in naročniku študije. 

Omenjena študija ne obravnava ukrepov za zmanjšanje hrupa ob železniški progi na njeni celotni trasi skozi občino, temveč le od konca železniške postaje Borovnica (gledano proti Divači) do konca poteka proge skozi občino Vrhnika. Protihrupne ograje (PHO), ki se v občini ob progi postavljajo sedaj, se postavljajo v okviru projekta posodobitve medpostajnega odseka med postajama Preserje in Borovnica in projekta posodobitev železniške postaje v Borovnici. Predvidoma pa bodo že v sklopu tega projekta postavljeni tudi prvi dve od sedmih ograj, in sicer na lokaciji tik ob koncu železniške postaje, saj je zaradi kretnic na tej lokaciji izpostavljenost hrupu na tem mestu v primerjavi z drugimi petimi lokacijami za postavitev PHO, ki jih predvideva študija, največja.

Javne predstavitve se je udeležilo dobrih 50 občanov, ki jih je v uvodu nagovoril župan Peter Črnilogar. Zahvalil se je strokovnjakom, ki so prišli predstaviti omenjeno študijo ter pozval občane h konstruktivni ter na predmet javne predstavitve usmerjeni razpravi. 

Občane je uvodoma zanimalo zakaj se sploh predvideva postavitev PHO, če naj bi bila, na podlagi informacij, ki so bile podane ob predstavitvi pobude za pripravo Državnega prostorskega nove železniške proge med Borovnico in Logatcem dne 22. 2. 1023 v Borovnici, do leta 2030 zgrajena nova proga.

Peter Ozmič je odgovoril, da nove proge ne gre pričakovati pred letom 2035, če bo zgrajena, pa bo verjetno okoli leti 2040, saj je postopek umeščanja v prostor zelo zahteven in se uradno sploh še ni začel. Tudi v primeru izgradnje nove proge pa obstaja verjetnost, da bo stara ostala v funkciji opravljanja lokalne potniškega prometa.

Občani so želeli tudi podrobnejša pojasnila glede metodologije izdelave študije hrupa. Izpostavili so, da se jim ne zdi razumljivo, da študija kaže, da dovoljenje emisije hrupa niso presežene, če pa so sami priča, da t. i. »nabiralni vlak«, ki ga vlečejo stare dizelsko-električne lokomotive (t. i. »Kendedijevke« in »Reganovke«), ki v nočne času pogosto vozi po progi skozi občino, s svojim hrupom prebudijo vse prebivalce v občini. Želeli so izvedeti, kdaj in na katerih lokacijah so bile izvedene meritve. Zanimalo jih je tudi, zakaj se, če je na sicer elektrificirani progi nujna vleka z dizelskimi lokomotivami, pri tem vsi prevozniki ne uporabljajo sodobnih dizelskih oz. elektro-dizelskih lokomotiv, katerih hrup praktično ne presega hrupa električnih.

Mag. Globevnik je pojasnil, da študija temelji na računskem modelu, ki upošteva topografijo terena, poselitev in emisije hrupa tirnih vozil. Model je bil preverjen z meritvami na šestih lokacijah, pri čemer računske vrednosti nikjer niso odstopale za več kot 1 dBA glede na modelsko izračunane.  Na podlagi predpisane metodologije raven hrupa izražena v povprečnih vrednostih za tri  obdobja dneva: med 6.00 in 18.00, med 18.00 in 22.00 ter med 22.00 in 6.00, pri čemer je za nočni čas predpisana najnižja raven dopustnih obremenitev s hrupom, ki za celoten hrup (železnica in ostali viri) znaša 59 dBA, v dnevnem času pa ta znaša 69 dBA. V kolikor močnejše prekoračitve hrupa, ki jih povzročajo železniške kompozicije, niso prepogoste, je tako povprečna vrednost obremenitev s hrupom lahko še vedno pod ravnijo najvišjih povprečnih dopustnih vrednosti. Meritve so bile izvedene v marcu 2023 in so na vsaki lokaciji trajale vsaj 24 ur. Bile so izvedena na 6 lokacijah, med katerimi je bilo pet lokacij v občini Borovnica (Dražica 5, Zalarjeva cesta 62 A, Pot na Malence 1, Laze pri Borovnici 45 A,  Dol pri Borovnici 45), pri čemer so na mikro-lokacijo meritev vplivala soglasja lastnikov parcel oz. objektov za postavitev merilnih naprav.  Pomemben kriterij za lociranje ograj je tudi njihova ekonomska upravičenost, tako da morajo ograje pred hrupom ščititi vsaj 5 stanovanjskih objektov, ne glede na njihovo velikost oz. število stanovalcev v njih. Ostali prekomernemu hrupu izpostavljeni prebivalci so upravičeni do izvedbe pasivnih ukrepov oz. vgradnje protihrupnih oken. Na tej podlagi je študija prvotno predvidela postavitev 7 lokacij za postavitev ograj v občini Borovnica, po podrobnem pregledu pa je bila črtana ograja na Cesti na Grič, saj so vsi stanovanjski objekti nad progo na takšni višini, da jih tudi postavitev najvišjih predvidenih ograj ne bi učinkovito zaščitila pred hrupom.  

V zvezi z zamenjavo vlečnih vozil s tišjimi je Peter Ozmič pojasnil, da se bodo starejša v doglednem času zamenjala iz enostavnega razloga, da so z vidika obratovanja in vzdrževanja obremenjena s previsokimi stroški, enako velja za njihovo temeljito prenovo. Kdaj pa se bo to zgodilo, je odvisno od samih operaterjev tovornega železniškega prevoza kot tudi od koncesionarja za vzdrževanje železniške infrastrukture (SŽ Infrastruktura d. o. o.) in  Javne agencije za železniški promet RS. Bodo pa skladno z evropsko uredbo vsi prevozniki do 1. 1. 2025 morali zamenjati stare tovorne vagone brez amortizerjev in z litoželeznimi zavornjaki z novimi, ki so veliko tišji, kar bo bistveno vplivalo na zmanjšanje hrupa železniških kompozicij. Veliko pa k zmanjšanju hrupa prispeva tudi rekonstrukcija prog, pri kateri so bolje utrdijo nasipi, zamenjajo železniški pragovi in nove tirnice ter vgradijo podložne plošče.

Nekateri občani so bili mnenja, da ob zamenjavi tirnih vozil s tišjimi in rekonstrukciji proge vgradnja na okoli 3 milijone € ocenjenih PHO v občini sploh ne bi bila potrebna ter vprašali ali se občina vgradnji PHO lahko tudi odpove in v zameno raje pridobi sredstva, ki so za to namenjena.

Peter Ozmič je pojasnil, da v kolikor občina na sploh ali na določeni za postavitev PHO predvideni lokacij le teh ne bo želel, potem je verjetno nihče ne bo prisilil, da to stori. Ker pa PHO precej zmanjšajo obremenitev s hrupom tam, kje je ta zardi topografskih značilnosti in poselitve terena največja, o tem ne bi smeli odločati prebivalci, ki jih hrup ne obremenjuje tako kot tiste, ki so mu najbolj izpostavljeni. V nobenem primeru pa občina ali posamezni občani ne morajo računati na to, da bi si lahko z odpovedjo postavitve PHO kakorkoli pridobili sredstva, ki so namenjena njihovi postavitvi.

Večje število občanov je zanimalo ali oz. kdaj je predvidena rekonstrukcija proge od železniške postaje Borovnica proti Verdu, saj je sedanja proga neprimerna že za sedanje obremenitve, ki se bodo po izgradnji 2. tira med Divačo in Koprom še bistveno povečale. To v prvi vrsti velja za Dolinski oz. Jelenov viadukt, ki je bil zgrajen med leti 1850 in 1856.

Peter Ozmič je pojasnil, da po informacijah, s katerimi razpolaga, rekonstrukcija obstoječa proge od železniške postaje Borovnica do Logatca ni predvidena, saj se načrtuje izgradnja popolnoma nove proge, ki bo omogočala večje hitrosti in večje obremenitve.

Občane, ki živijo v neposredni bližini železniške proge je tudi zanimalo, ali je mogoče zahtevati, da se na določenih odsekih postavijo prosojne PHO, ki ne mečejo sence in vsaj nekoliko omogočajo tudi pogled na krajino.

Jure Lah je pojasnil, da je postavitev prosojnih PHO iz pleksi stekla sicer mogoča, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da se zvok od njih bolj odbija in da ob njihovi postavitvi lahko bili prekomernemu hrupu izpostavljeni prebivalci, ki živijo ob progi na njeni nasprotni strani.

Občanko z Jel je zanimalo ali bi bilo, glede na to, daje podvoz pod železniško progo na Poti v Jele ob močnejših in dalj trajajočih padavinah večkrat neprehoden, mogoče na lokaciji podvoza v PHO mogoče vgraditi vrata, tako da bi se lahko s prečkanjem tirov občani izognili več kot 1 km dolgemu obhodu preko intervencijskega podhoda pod železniško progo.

Miha Rozman je pojasnil, da so na določenih mestih zaradi potreb po intervencijah predvidene vgradnje vrat, vendar ne za prehajanje preko proge, ki je zaradi varnostnih razlogov prepovedano.

Občani so bili radovedni tudi glede višine PHO in nivoja, od katerega se ta meri.

Mag. Globevnik je pojasnil, da imajo v študiji opredeljene višine PHO izhodiščno točko na ravni zgornjega roba tirnice, večinoma pa so predvidene ograje višine 2 m, maksimalne višine pa znašajo 3 m. Ker so temelji za postavitev PHO odvisno od terena lahko tudi precej pod nivojem zgornjega roba tirnice, je dejansko višina ograj seveda temu ustrezno višja.

Ob zaključku predstavitve, ki je trajala do 20.00, je občane predvsem zanimalo kako je z vgradnjo protihrupnega pohištva oz. kdo je do nje upravičen ter kako in kdaj bo do nje prišlo. Prav tako jih je zanimalo, kdaj je predvidena postavitev PHO.

Mag. Globvenik je pojasnil, da so do izvedbe pasivnih ukrepov upravičeni občani, za katere po veljavni metodologiji kaže, da so izpostavljeni prekomernemu hrupu, vendar bodisi niso upravičeni do zaščite s PHO bodisi ta ni dovolj učinkovita, kar velja v primeru, da živijo neposredno ob progi v višjih nadstropjih ali v stanovanjskih objektih, ki so več kot 3 metre nad nivojem tirov. V študij je podan seznam vseh objektov, pri čemer je potrebno vzeti v zakup, da je vgradnja protihrupnega stavbnega pohištva predvidena le za stanovanja oz. stanovanjske dele stavb, ki so naseljene in to v tistem delu stavbe, ki je dejansko izpostavljen emisijam hrupa železniškega prometa. Po izdelavi študije bo vse upravičence do vgradnje protihrupnega stavbnega pohištva obiskal projektant, ki bo preveril, kako je z dejansko uporabo stavbe ter opredelil, ali je potrebna zamenjava oken skupaj z okvirji ali pa bo zadostovala zgolj menjava stekel. Zamenjavo stavbnega pohištva bo izvedla DRI oz. z njene strani preko javnih naročil izbran izvajalec. Občani, ki bodo sami vgradili protihrupno pohištvo, ne bodo upravičeni do povračila stroškov.

Peter Ozmič je pojasnil, da same izvedbe PHO in izvedbe pasivnih ukrepov (vgradnja zvočno izolativnih oken v stanovanjskih stavba oz. stanovanjskih delih stavb) pri občanih, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom železniškega prometa, a tega na ustrezno raven ni mogoče zmanjšati s postavitvijo PHO, bo po najbolj optimističnem scenariju prišlo v drugi polovici leta 2027, najverjetneje pa šele v letu 2028. Najprej bo potrebno na osnovi predlogov in pripomb občanov še dokončati študijo in jo strokovno recenzirati, potem pa se bodo začeli dolgotrajni postopki javnega naročanja, ki lahko zaradi cenovno neustreznih ponudb, pritožb neizbranih ponudnikov itd. trajajo tudi več kot dve leti. 

Ob zaključku razprave je bilo predlagano, da se izvedejo dodatne meritve hrupa na dveh mestih, za kateri občani na podlagi izkušenj domnevajo, da je lahko hrup večji kot izračunan na podlagi modela. Sprejet je bil tudi sklep, da se predstavitev študije v obliki, kot jo je predstavil mag. Globevnik, objavi na spletni strani Občine Borovnica, nakar bodo imeli občani 30 dni časa, da svoje predloge posredujejo občini, ta pa jih bo urejene po problemskih sklopih posredovala naročniku in izdelovalcu študije.

Občina Borovnica