Vse kaže, da bo podobne medijske pozornosti čez čas deležna tudi Borovnica. K ureditvi permakulturnega vrta je namreč lani pristopil Slavko Turšič z Dražice. V pobočju nad vasico, kjer naj bi pred več kot stoletjem kraljeval nasad vinske trte, je konec decembra pričel z urejanjem teras. Ker gre za območje izrazito slabo rodovitne, ilovnate zemlje, je odmevala tudi njegova izjava, da bo v petih letih iz nje naredil rodovitno črnico.
V spomladanskih mesecih je tako na tem območju vsejal rž, tagete, travo in deteljo. Glavno vlogo naj bi odigrala rž, ki je najuporabnejša pri izboljševanju kvalitete zemlje in za zeleno gnojenje. Poleti je nato na terase dovažal mešanico apnenca, laporja, ilovice in lesnih ostankov iz bližnjega hudournika, zatem pa še oglje in gnoj ter vse temeljito premešal. Turšič pravi, da je za oživitev zemlje potrebnih ogromno rastlinskih ostankov, kot je zdrobljeno vejevje, listje, stara trava… Konec oktobra načrtuje ponovno sejanje rži, celo sibirske sorte. Spomladi bo terase povaljal in znova premešal, zatem pa vsejal še deteljo, po brežinah pa tagete, ki »na vrtu ustvarja vonjavno zmešnjavo in odganja škodljivce.« Postopek namerava ponavljati dve leti, pred in po prekopavanju pa škropiti s preparatom gnoj po Mariji Thun. Ključen dejavnik pri tovrstnih vrtovih je seveda stalen dotok vode, ki ga namerava speljati iz bližnjega izvira v rezervoar na vrhu teras. Čaka pa ga tudi še postavljanje ograje pred divjadjo, ki je letošnje leto že pustošila po nasadu jablan. Prvi pridelek si menda obeta šele v tretjem letu.
Na terasah, ki dokončno obliko šele dobivajo, zaenkrat resda še ni opaziti kaj posebnega, a že v kratkem bodo po bodočem vrtu zrasli nekakšni primitivni »čebelnjaki«. Turšič namreč načrtuje, v skladu z znanstvenimi dognanji, v plemenitenje vrta vpreči še vse tiste divje, samotarske čebelice, ki poleg naše kranjske sivke oprašujejo kulturne rastline in obenem odstranjujejo škodljivce. V Sloveniji naj bi jih živelo kar 560 vrst. Slednje bo še posebej zanimivo spremljati.
Damjan Debevec
