Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 22.10.2017

oblačno
Danes bo oblačno. Zjutraj bo na zahodu začelo deževati, padavine bodo čez dan zajele vso državo. Predvsem v južni Sloveniji bodo tudi nevihte s krajevnimi nalivi. Zapihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem popoldne zmerna do močna burja. Meja sneženja se bo proti večeru spustila do nadmorske višine okoli 1200 m, v noči na ponedeljek pa tudi pod 1000 m. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem do 18 stopinj C.
10°C | 13°C
ponedeljek, 23.10.2017
6°C | 13°C
torek, 24.10.2017
5°C | 16°C
sreda, 25.10.2017
3°C | 15°C
četrtek, 26.10.2017
4°C | 19°C
Opozorila
Nedelja, 22.10.2017 ob 6h
Danes popoldne bo na Primorskem zapihala zmerna do močna burja. Na izpostavljenih mestih bodo najmočnejši sunki vetra dosegali hitrost od 100 do 120 km/h. Že v drugi polovici noči na ponedeljek bo hitro slabela.
10°C
13°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Permakulturni vrt v nastajanju


LOKALNE SKUPNOSTI

| |
30.11.2012      8:42
A A

Permakulturni vrt v nastajanju


Ideja permakulturnih vrtov je stara vsaj 40 let in žanje veliko zanimanja tako v tuji kot domači javnosti. Lani ga je nad Dražico pri Borovnici pričel urejati tudi domačin Slavko Turšič.


Terase permakulturnega vrta počasi dobivajo obliko.
Terase permakulturnega vrta počasi dobivajo obliko.
Deli:

Permakultura je besedna skovanka iz t.i. permanentne agrikulture oz. kulture, pri njej pa gre za načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturni vrtovi so zasnovani na posnemanju medsebojnega vpliva (kulturnih) rastlin in živali v naravnem okolju (gozdu), to je njihovem sožitju, pri čemer se v samo obdelavo vlaga minimalno energijo, se obenem preprečuje negativne vplive na okolje, ki so sicer stalnica modernega kmetijstva, a se iz njega kljub vsemu pridobi kvaliteten in zajeten pridelek. Tovrstno kmetovanje se je k nam razširilo iz nemško govorečih dežel, predvsem Tirolske, letos pa so mediji že poročali o uspešnem permakulturnem vrtu nad Bohinjem, znašel se je celo v središču pozornosti na radgonskem sejmu.

Vse kaže, da bo podobne medijske pozornosti čez čas deležna tudi Borovnica. K ureditvi permakulturnega vrta je namreč lani pristopil Slavko Turšič z Dražice. V pobočju nad vasico, kjer naj bi pred več kot stoletjem kraljeval nasad vinske trte, je konec decembra pričel z urejanjem teras. Ker gre za območje izrazito slabo rodovitne, ilovnate zemlje, je odmevala tudi njegova izjava, da bo v petih letih iz nje naredil rodovitno črnico.

V spomladanskih mesecih je tako na tem območju vsejal rž, tagete, travo in deteljo. Glavno vlogo naj bi odigrala rž, ki je najuporabnejša pri izboljševanju kvalitete zemlje in za zeleno gnojenje. Poleti je nato na terase dovažal mešanico apnenca, laporja, ilovice in lesnih ostankov iz bližnjega hudournika, zatem pa še oglje in gnoj ter vse temeljito premešal. Turšič pravi, da je za oživitev zemlje potrebnih ogromno rastlinskih ostankov, kot je zdrobljeno vejevje, listje, stara trava… Konec oktobra načrtuje ponovno sejanje rži, celo sibirske sorte. Spomladi bo terase povaljal in znova premešal, zatem pa vsejal še deteljo, po brežinah pa tagete, ki »na vrtu ustvarja vonjavno zmešnjavo in odganja škodljivce.« Postopek namerava ponavljati dve leti, pred in po prekopavanju pa škropiti s preparatom gnoj po Mariji Thun. Ključen dejavnik pri tovrstnih vrtovih je seveda stalen dotok vode, ki ga namerava speljati iz bližnjega izvira v rezervoar na vrhu teras. Čaka pa ga tudi še postavljanje ograje pred divjadjo, ki je letošnje leto že pustošila po nasadu jablan. Prvi pridelek si menda obeta šele v tretjem letu.

Na terasah, ki dokončno obliko šele dobivajo, zaenkrat resda še ni opaziti kaj posebnega, a že v kratkem bodo po bodočem vrtu zrasli nekakšni primitivni »čebelnjaki«. Turšič namreč načrtuje, v skladu z znanstvenimi dognanji, v plemenitenje vrta vpreči še vse tiste divje, samotarske čebelice, ki poleg naše kranjske sivke oprašujejo kulturne rastline in obenem odstranjujejo škodljivce. V Sloveniji naj bi jih živelo kar 560 vrst. Slednje bo še posebej zanimivo spremljati.

 

Damjan Debevec




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Borovnica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 452
Izšla: 25.09.2017
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Oktober 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
24.10.201 | Ostalo
Dnevi fizike
28.10.201 | Tečaji in delavnice
Izdelava nakita iz polstene volne
22.10.2017 | Ostalo
Ukročena elektrika, poskusi Nikole Tesle
24.10.201 | Ostalo
Dnevi fizike
28.10.201 | Tečaji in delavnice
Izdelava nakita iz polstene volne

Bodite prvi pri oddaji mnenja.