Kako pomembno je vzdrževanje vodotokov na našem koncu, ve vsak umen kmetovalec. Če brežin vodotoka ne pokosiš vsako leto, ga moraš čez tri leta kopati na novo, če pa še to opustiš, imaš kaj kmalu neuporabno močvirje.
In prav to se je zgodilo Borovniščici. Zaradi opustitve vzdrževanja brežin se je počasi razraslo neprehodno grmovje, kjer so se nabirale še naplavine, ob večjih pretokih pa je voda ubrala bližnjico čez travnik in lokalno cesto nazaj v svojo strugo. Pri tem obhodu grmovja je povzročila kar nekaj gospodarske škode, Borovničanom pa veliko dela.

To se je zgodilo že jeseni 2010. Kmalu za tem je svetnik Damjan Debevec podal predlog za čiščenje zadrževalnikov naplavin, sam pa sem napisal argumentacijo in zbral slikovno gradivo za pobudo čiščenja brežin Borovniščice. Ker so vse vode last Republike Slovenije, na lokalni ravni ni mogoče storiti skoraj ničesar, zato sem svojo pobudo sprva objavil na portalu www.borovnica.eu, v pisni obliki pa poslal še na ministrstvo za okolje in prostor ter na podjetje Hidrotehnik, ki ima koncesijo za vzdrževanje Borovniščice.

Po pobudi je trajalo kar dve leti in pol, da so se našla sredstva za čiščenje tega dela struge. In Borovniščica je končno zadihala. Sam pa se bojim, da je to le kratkotrajen učinek. Če koncesionar ne bo redno kosil – mulčil brežin vodotoka, bo grmičevje kaj kmalu znova zavzelo svoje mesto ob strugi in spet bomo ugotavljali vzroke za razlitje vodotoka.

Zgodba pa ima še drugo plat. Tej se reče krajinski park Ljubljansko barje. Lani je namreč za kmetovalca v Notranjih Goricah neki podjetnik brezplačno posekal grmovje ob poti, v zameno pa dobil lesne sekance za kurjavo. Kasneje se je na kmetovalca spravila inšpekcija in plačati je moral globo – ker je vzdrževal svojo parcelo. Letos pa sem slišal informacije, da naj bi bilo sporno tudi vzdrževanje jarkov po Barju. Če so trditve pravilne, potem lahko pričakujemo, da bomo v nekaj letih znova postavljali hiše na kolih – kot v času koliščarjev. Kaj je res v tej zgodbi, bomo kaj kmalu izvedeli, je pa praksa kmetovalca iz Notranjih Goric toliko bolj zanimiva za vzdrževalce vodotokov, ki vedno tarnajo, da nimajo zadostnih sredstev za vzdrževanje vodotokov.

Sekanje grmovja ob vodotokih namreč lahko oddajo zainteresiranim posameznikom. Ti bodo očistili podrast in odvečna drevesa, pridobili pa lesne sekance za kurjavo. Eno od takih podjetij bo imelo verjetno kmalu sedež v Borovnici, saj se je po desetih letih spanja zbudil projekt ogrevanja na lesno biomaso. A o tem kdaj drugič.

Igor Trček