Na prestižnem dogodku resda ni nastopila nobena skupina iz občin Našega časopisa, a si dogodek javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je potekal v prostorih borovniške osnovne šole, kljub temu vsekakor zasluži vsaj krajši prispevek. Pred našimi očmi se je namreč odvilo živo izročilo, ki bi brez prizadevnih mentorjev otroških folklornih skupin nedvomno utonilo v pozabo.

Bosonogi otroci iz Dobrepoljske doline so prikazali izdelavo in štetje zobotrebcev, obenem pa šaljivo kolo z izštevanko: »Ena, dva – ropota, tri štiri – netopiri, pet, šest – po hiši pomest, sedem, osem – kruha prosem, devet, deset – v nebesa vzet, enajst, dvanajst – nebeški klajs!« Mlajši člani folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični so svojega sovrstnika spravili na obrate z igro: »Osliček, kdo te jaha?« Bločani iz novovaške šole so pod kozolcem našli vrv, ki je postala dnevni vir njihove igre. Preskakovali so jo in se ji izmikali ob izštevanki: »Andale bandale pepere, vinče kvatro vinče tre, eris beris špecarija, vija vaja mularija!« Nato so z njo povezali vaška dekleta, ki pa se prav tako niso dala in to tudi pokazala s pesmijo: »Kaj nam pa morete …« Otroci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so se s pesmijo posvetili mlinskemu kolesu. Mlajši folkloristi iz Sore so pokazali novo šaloigro in tokrat je morala žrtev ugibati, kdo jo je pičil, kar je spremljala pesem: »Florjan sedem let živi, ko sedem let mini, se fantič prebudi!« Njihovi starejši kolegi pa so pokazali, kaj se dogaja pod Koštovim kozolcem. Učenci unške osnovne šole so predstavili igro o ubogi ptičici, medtem ko so Rege iz Račne zabavljale čez kolegico Zalo, ki jo je Kocmanov stric naplahtal, da oni dan ni pouka: »Le v šolo nikdar, ti buci buci bas, primi drži, da ne boš tepen!« Vse igre so spremljali tradicionalna ljudska pesem in ples, iz občinstva pa strumen pogled strokovnih ocenjevalcev Saše Meglič in Adrijana Novaka.

Damjan Debevec, foto: DD