Tako je po zgledu MO Ljubljana tudi Sadjarsko društvo Borovnica v povezavi z Občino Borovnica zasadilo nasad avtohtonih sadnih vrst na javnih površinah, točneje na obvodnem pasu Borovniščice. Del struge je že leta 2002 na obrobju svoje posesti zasadil tajnik društva. Do danes je kar nekaj dreves izginilo neznano kam. Sedaj je na tem delu posajenih 30 sliv in boncljev ter 5 avtohtonih borovniških jablan, ki že uspešno rastejo. Spomladi 2016 so člani sadjarskega društva, ki so s pomočjo občine kupili nekaj sadik češenj in orehov, zasadili tudi prvi urbani sadovnjak.
Konec poletja so skladno z dovoljenjem inšpektorja MOP porezali divje rastoče jelše in vrbe, ki le ovirajo pretok Borovniščice in ne dajejo nobene dodane vrednosti, ter naredili prostor za rast češenj in orehov. Jeseni je sledil šok. Izginili so trije orehi, češnje, ki so še spomladi segale 2,5 metra visoko, pa so čudežno skoraj izginile – polomil jih je neznani vandal. Zato lahko le ugotovimo, da so bili nameni o javnem sadovnjaku in urejeni brežini našega vodotoka sicer dobra ideja, a je neki nepridiprav kopiral tudi slabe prakse iz soseščine in poškodoval nova, mlada drevesa. Vseeno člani borovniškega sadjarskega društva ne bodo odnehali in bodo poškodovana drevesa negovali naprej, brežino pa urejali in krčili jelše, da bodo mlada drevesa imela dovolj prostora za rast.

Pisca teh vrstic zelo zanima, ali bo čez nekaj let, ko bodo drevesa zacvetela in dala prve sladke sadeže, tisti pridanič prišel in si utrgal rdeč sadež ali mu bo vest to preprečila. Ne glede na to pa bodo drevesa na voljo vsem sprehajalcem, ki si ob Borovniščici nabirajo moči in mirijo živce. Mogoče kdaj "zraste" pod njimi še klop.

Za SDB

Igor Trček