Nekoč je bilo 21. stoletje in v središču moderne in napredne Borovnice so se bohotili največji gradbeni dosežki stoletja prej – stanovanjski bloki. Z najlepšega od njih so v svet ponosno kukale tirolsko obdelane balkonske ograjice. Nekatere s pisanimi rožicami, druge brez, vse lično vzdrževane. Vse? No, vse, razen ene. Njene deščice so od sonca zdelane sivo bolščale v širni svet, z njenih robov je občasno v globino zgrmela kakšna gruda strjenih golobjih iztrebkov, še več, teh dobrin je bilo ob obilnejšem deževju deležno stanovanje pod njo (z dvema predšolskima otrokoma), vsi ostali pa tudi prelestnega vonja po golobjem mrhovišču. Šele pogled z vrha je radovednežu razkril, da ime na vratih nič ne govori o stalnih prebivalcih omenjenega balkona, kamor ti resda niso prihajali skozi njih, zato pa se tam rojevali, hranili, opravljali malo in veliko potrebo, se ljubili, bojevali, pa tudi umirali. Pričujoči pravljici o golobjih iztrebkih in trupelcih je lani poskušal narediti konec zdravstveni inšpektor iz bele Ljubljane, s sicer bolj kot ne simbolično kaznijo gospodarju stanovanja, ki biva za spuščenimi žaluzijami, pa pri tem ni imel uspeha, zato se je te dni znova oglasil. Bodo neprijavljeni stanovalci in njihove sledi zdaj vendarle odstranjeni?

Damjan Debevec, foto: DD