Že dolgo znano brezno "na lužah" za Planino so jamarji borovniškega jamarskega kluba lani tudi uradno potrdili kot največje ilegalno odlagališče odpadkov v občini. Podatek iz jamarskega katastra, da ima jama dno na desetih metrih, je bil točen. A to dno je na vrhu gore smeti, ki se nadaljuje še vsaj sedem metrov v globino, površina dna pa meri 3,5 x 3,5 metra. Nič čudnega, da so ga prvi obiskovalci krstili za brezno Cicifuj. Je pa zadeva hudo kočljiva, ne le z vidika estetike, temveč ker je brezno v vodonosnem zaledju našega vršaja. Oziroma na kratko: voda iz naših pip teče tudi skozi to brezno. Zato sta moči združila občina in Jamarski klub Borovnica, ki namerava letos izvleči prvih 20 m3 odpadkov iz jame.

Prva faza čiščenja roba brezna je zdaj že za nami. Vse kaže, da so domačini v nedavni preteklosti z avtomobilskimi karoserijami zadelali vhodni del brezna, potem so preko njih nasuli skale in gradbene odpadke. Sčasoma je železje zgnilo in brezno se je zopet odprlo. Na obodu je tako nastal izjemno nestabilen venec iz avtomobilskih karoserij, gospodinjskih aparatov in druge nesnage, pomešan s skalovjem in gramozom. V to kislo jabolko je bilo konec avgusta treba najprej zagristi z gradbeno mehanizacijo. Z veliko natančnostjo in občutkom je Aleš Debevec sloje odpadkov počasi odstranjeval in pri tem pazil, da bi karseda malo materiala zdrsnilo v globino. Po večurnem delu je prej skorajda neopazno brezno na široko zazevalo, na drugi strani ceste pa se je nabralo za dober tovornjak odpadkov. Prednjačile so karoserije Zastavinih vozil, številni deli motorjev, sedeži, kolesa itd. Našle so se tudi barve, laki, deli vozov, polivinil, izolacijski materiali pa navadni gospodinjski odpadki in še in še. Skratka, novejša zgodovina kraja v malem. Za konec so bile okoli brezna zložene še primerno velike grmade skal, da ne bi kdo po nesreči zapeljal notri, ali pa tja pripeljal na novo. Naslednje akcije čiščenja brezna sledijo jeseni, vsak prostovoljec pa bo pričakan z odprtimi rokami.