Po besedah klekljaric je bila upodobitev viadukta v čipkah velik izziv. Vajeni smo njegovih slik v vseh tehnikah, od olja, akvarelov, grafike, žganja v les, gobelinov in še česa, a v čipki ga še nismo videli. Poleg mostu so bile prikazane tudi hiše in okolica Borovnice okoli leta 1950, ko je bil most dokončno porušen in je takrat začela nastajati nova vas. Upodobljena je tudi cerkev sv. Marjete, poslovilna vežica, župnišče in celo zid. Pa krošnje dreves in še kaj ...

V goste so s svojimi izdelki povabile tudi svoje klekljarske kolegice. Članice Turističnega društva Železniki, ki jih vodi Marija Plešec, so popestrile razstavo z izdelki, ki so jih povezale v sklop »Živalski svet Mire in Vide Kejžar«. Videli smo lahko čipkano divjad, raznovrstne ptiče, celo slona, pajka na mreži, konja z oračem in štorkljo, ki nosi otroka. Na otvoritvi razstave pa so kulturni dogodek popestrili Damjan Porš, pevec, ki imitira Elvisa Presleyja in novoustanovljena plesna skupina v Borovnici, ki so se poimenovale kar Žurerke. To so gospe zrelih let, ki, kot smo slišali, 20. obletnice verjetno ne bodo dočakale, so pa vsekakor vzor poguma in sproščenosti.

Povejmo še nekaj o obletnici sekcije Punkeljc, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Borovnica. Vse se je seveda začelo že nekaj let prej, ko je Ivanko Vodeb pod božično smreko pričakal punkeljc in pribor za kleklanje. Sama je začela iskati informacije o čipkah in morebitnih tečajih. Takrat je bilo bistveno težje dobiti kakršnekoli podatke. Gospa Ivanka se je takrat skupaj z Lilijano Kogovšek prijavila na tečaj klekljanja v Logatcu, ki ga je vodila Olga Ferjančič, ki je kasneje prišla tudi v Borovnico. Tako se je klekljanje začelo in se nadaljuje že več kot 20 let.

V tem času je nastalo veliko lepih izdelkov z različnimi motivi, raznih velikosti, barv in oblik. Od prve razstave do danes je sodelovalo skoraj 50 klekljaric. Eden večjih projektov je bil, ko so za deset cerkva klekljale velike oltarne prte. Razstave zadnjih let so postale tematske in tako vedno stremijo k temu, da so čipke prikazane tudi drugače kot samo na mizah in stojalih. Poskušajo jim vdahniti nekaj življenja in zgodbo, ki bi gledalce še bolj pritegnile.

Želimo jim še veliko ustvarjalnih idej, mirno roko in dobre oči.

Rok Mihevc