Mentorici najmlajše ekipe borovniških floorballistov, Polona Drašler in Marjetka Pirc, ki celotno letošnje šolsko leto dihata s prvošolčki (v ekipi je sicer še nekaj vrtičkarjev in drugošolčkov), sta vedeli, da bo nenadna odpoved njunim malim varovancem na obrazke priklicala razočaranje, saj so se tekme zelo veselili. A se naši mladi dekleti nista vdali v usodo. Iskali sta alternativo in jo kaj hitro našli. Organizirali sta "nadomestno" tekmo: med otroki in njihovimi starši. 
Sobotnega dopoldneva se je tako zbralo 11 otrok in njihovih staršev. Dobro in hitro smo se "pomešali" – bili smo rdeči in bili smo beli, Marjetka in Polona trenerki, imeli smo pravega sodnika in zapisnikarja. Mešali so se neizmeren ponos, nestrpno pričakovanje, veselje in pozitivna energija – vseh prisotnih.

Prva tretjina se je končala z neodločenim rezultatom 1 : 1, druga z rezultatom 2 : 1 za bele, sodnikov končni pisk ob rezultatu 3 : 1 za bele pa nas je vse sodelujoče zbudil iz enkratnega tekmovalnega vzdušja in nas postavil na realna tla. Predvsem starši smo bili dokaj utrujeni, a smo v igri, v katero smo se zlili skupaj z najmlajšimi, neizmerno uživali. In smo se v trenutku zedinili, da želimo igrati naprej. Tako smo uvedli nov sistem – četrto tretjino. Ta pa se je končala s 3 : 3. Zadovoljni z rezultatom smo menili, da je treba končati tedaj, ko je najlepše. Ko se vsem oči še svetijo od zadovoljstva.

Po končani tekmi so starši začutili občudovanje do izvrstne igre najmlajših in vseh za to zaslužnih, otroci pa so se veselili medalj in daril, ki sta jih pripravili Polona in Marjetka. Besedica "hvala" gre najmlajšim kar težko iz ust, zato se starši v imenu vseh otrok, ki trenirajo v Floorball klubu Borovnica, vsem mladim mentorjem zahvaljujejo za njihov trud in jim sporočajo: "Dobro se spočijte čez poletje, kajti jeseni se vrnemo – s še več energije in še malce bolj navihani, kot smo bili!"

Karmen Stanovnik