Kot vsako leto nam je tudi letos gospod Cerk skupaj z ženo ponudil, da nam pripelje na Zalarjev vrt ponija, ki ga otroci lahko tudi jahajo. Ker pa je bil mesec maj zelo deževen, smo morali dogovorjeno srečanje kar dvakrat prestaviti. A v tretje gre rado in uspelo nam je, da smo se najpogumnejši otroci iz enot Mavrica, Žarek in Zarja povzpeli na konjička. Jahanju so se odpovedale le najstarejše skupine, ki pa so si, prav tako kot drugi, ogledale malega islandca, ki se je pasel v ogradi. Gospodu Cerku in njegovi ženi se iskreno zahvaljujemo za možnost, da se lahko otroci, marsikdo izmed njih prvič, povzpnejo na konja. Vsako leto se jih najde nekaj, ki si na konja ne upajo. A vsako leto je med otroki tudi kdo, ki ta svoj strah prvič premaga prav na Cerkovem poniju.

Jasna Gabrovšek