Šola v Borovnici že od leta 1848 raste s krajem in deli usodo z njenimi prebivalci v dobrem in slabem.
Zaradi povečanega vpisa in potreb je občina pristopila k izgradnji prizidave k objektu. Konec leta 2019 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec del, ki je zagotovil izpolnjevanje pogojev iz razpisa in projektne dokumentacije, ki predvideva izgradnjo skoraj nič energijske stavbe, zgrajene po načelih trajnostne gradnje.
V dogovoru z gradbenim odborom vabimo vse, ki to berete, da v naslednjih tednih časopisnega papirja ne odvržete v smeti ali v kurišča, temveč ga prepustite občini Borovnica za predelavo in uporabo kot toplotno izolacijo v novem delu šole. Vaš zbrani časopisni papir bo predelan v celulozno izolacijo našel svoje mesto v novem objektu, kjer bo v naslednjih desetletjih opravljal novo, morda še pomembnejšo nalogo.
Zbirni kontejner za suh in čist časopisni papir (POMEMBNO: SAMO IN ZGOLJ ČASOPISNI PAPIR, ne pa tudi papir od različnih letakov, brošur, embalaže ipd.) bo parkirišče pred vrtcem v Borovnici, zbiranje bo potekalo do 21. avgusta, ko so predvidena zadnja zaključna dela v objektu. Za informacije o neposrednem prevzemu morebitnih večjih količin zbranega papirja lahko pokličete na upravo občine Borovnica (01 750 74 60).
Veselimo se tudi vašega prispevka h gradnji in vas lepo pozdravljamo!
Slavko Gabrovšek, arhitekt in projektant
člani gradbenega odbora:
Danijel Horvat, Bojan Čebela, Viktor Drašler, Vlado Žerjav, Ciril Menart
Marko Susman, nadzornik
V letu 2017 je državni Eko sklad objavil javni razpis 56SUB-LSRS17 za sofinanciranje izgradnje javnih objektov. Pogoji razpisa so vezani na energijsko učinkovitost in samostojnost objekta, odlično toplotno in zvočno izolativnost, izvedbo v lesu, toplotno izolacijo iz naravnih vlaken, kakovost načrtovanja in izvedbe ipd.
Z razpisi Eko sklada se v vsakodnevno gradbeno prakso vpeljujejo načela in postopki kakovostne in trajnostne gradnje, s katerimi v zadnjih letih gradimo stavbe, bolj prilagojene ljudem in okolju, z bolj smiselnimi in ustreznejšimi rešitvami, ki vplivajo na življenje v njih in njihovo tehnično stanje v celotnem življenjskem ciklu stavb.
Življenjski cikel stavb ali njihovih delov se konča z razgradnjo in odstranitvijo objektov, iz katerih nastanejo odpadne snovi, gradbeni odpadki in odpadki iz gradbene dejavnosti pa predstavljajo vsaj polovico vseh odpadkov, ki jih ljudje ustvarjamo s svojim delovanjem. Zaradi tega najvišja stopnja trajnostne gradnje upošteva tudi možnosti ponovne uporabe gradiv, iz katerih je objekt zgrajen oziroma ponovno uporabo gradbenih elementov ali delov stavb.
Projektiranje je umetnost uresničljivega. Prizidava k šoli je zasnovana na način, ki poleg upoštevanja pogojev razpisa Eko sklada izkorišča tudi obstoječe gradbene elemente iz obstoječega objekta; kovinsko evakuacijsko stopnišče, ki je stalo ob šoli, bo v novem prizidku predelano v glavno notranje stopnišče za dostop v nadstropje.
K sreči evakuacijskega stopnišča, razen za vajo, niso nikoli zares potrebovali, upam, da tako tudi ostane.
Objekt je večinsko lesen, čeprav so glavne pregradne stene med učilnicami kljub temu betonske. Zvočna ločenost med učilnicami je v betonu neprimerno ceneje izvedljiva kot v mnogih plasteh lesene gradnje, vse ostale ploskve, kjer ni zahtev po zvočni izolativnosti, pa so lesene.
Zahteve razpisa za sofinanciranje skoraj nič energijskih stavb se nanašajo tudi na ustrezno toplotno izolacijo, ki mora biti iz naravnih materialov. Odločili smo se za celulozna vlakna, saj gre za predelavo in ponovno rabo odpadnega časopisnega papirja, za proizvodnjo tovrstne toplotne izolacije se tako porabi bistveno manj energije, kot to velja za ostale. Iz tega sledi tudi ogljični odtis tovrstnega gradiva, ki močno vpliva tudi na ogljični odtis celotnega objekta.
V projektu za izvedbo objekta je predvideno 173 m3 toplotne izolacije iz celuloznih vlaken, za kar bo potrebnih skoraj 10 ton časopisnega papirja.
Z izbranim izvajalcem in dobaviteljem celulozne toplotne izolacije smo sklenili dogovor o prevzemu zbranega časopisnega papirja, za proizvodnjo celuloznih vlaken, ki bodo tako v naslednjih desetletjih nadaljevala svojo življenjski cikel kot varovalo pred toplotnimi izgubami objekta.
Tako bo zagotovo bolje, kot da konča na smetiščih kot odpadna snov ali kurivo.
Slavko Gabrovšek, arhitekt
