Bukev na obali Bohinjskega jezera na Veglju je po zaslugi številnih fotografov postala prepoznavna po vsem svetu. Cena njenega mesta in slave pa je slabo stanje drevesa, predvsem po zaslugi obiskovalcev, ki so v drevo vrezovali svoje začetnice in različna znamenja, s tem pa omogočili plesnim vstop pod skorjo drevesa. Po ocenah strokovnjakov z gozdarskega inštituta drevo umira. Bohinjski župan se je odločil, da ne bo njen krvnik. Tako so jo obrezali, odstranili suhe veje in oblikovali krošnjo, prihodnja leta pa bodo pokazala, ali bo drevo še odgnalo oziroma se obraslo.

Ker pa se zavedajo, da jo bo slej ko prej treba nadomestiti, so se odločili ob obali jezera nasaditi vrsto dreves, in sicer dve češnji in jablano na mestu nekdanjega Žmitkovega sadovnjaka ob jezeru, s čimer so počastili spomin na ta sadovnjak. Po posvetu s strokovnjaki z biotehniške fakultete pa so po Bohinju posadili tudi dvajset kostanjev. Strokovnjaki so predlagali, da se vzgojijo kloni tega drevesa, kar bi pomenilo, da bodo potomke bukve še naprej krasile obalo Bohinjskega jezera.

Slavno bukev so Bohinjci pred dvema desetletjema že rešili, ko je leta 1996 jezero spodjedlo njene korenine in je drevo padlo v jezero. Takrat so bukev izvlekli, utrdili breg z opornim zidom in utrdili ter zaščitili korenine in drevo si je opomoglo, številni obiskovalci upajo, da si bo tudi tokrat. Stare poškodbe na lubju so zaprli s premazi, za morebitno okrevanje enega od naravnih simbolov Bohinja pa je predvsem potrebna kultura obiskovalcev, ki naj drevesu ne prizadevajo novih poškodb.

Povzeto po: link