Ti so imeli na prizorišču kaj videti. V bogatem kulturno-zabavnem programu so sodelovali godbeniki, folkloristi, citrarji, plesalci, bohinjski majerice in majerji, največja atrakcija za obiskovalce pa je bil mimohod planšarjev in majerjev, ki so z višje ležečih planin pripeljali okrašene trope živine in na ramenih prinesli „basengo“ – vse, kar so med poletjem potrebovali za izdelavo sira in življenje na planini. Strokovna komisija, ki ji predseduje Igor Stanonik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je za »Kraljico bohinjskih planin« okronala kravo Strelo, katere lastnik je Janez Korošec »Zelenar« s planine Velo Polje.  

Organizatorje veseli, da imajo ljudje tudi po 61 letih Kravji bal še vedno radi, nepregledna množica obiskovalcev, ogromno je bilo tudi tujcev, pa jim daje potrditev, da se trudijo in delajo v pravi smeri. »Za nas je to pohvala za vložen trud, saj je Kravji bal zelo kompleksna, zelo težka prireditev. Kravji bal je tokrat postregel s fantastičnim vremenom, veliko ponudbo, z rekordnim številom krav (154) in predvsem z odličnim vzdušjem, ki ga je bilo čutiti na vsakem koncu našega prizorišča,« je povedal vodja prireditve Jure Sodja iz Turističnega društva Bohinj.

Majerke in planšarji so se iz planin vrnili dobre volje. Da je bila sezona uspešna in da jim je tudi vreme dobro služilo, je povedala Lucija Gartner, mlada majerica s Planine Laz, za katero se je pašna sezona začela sredi junija, končala pa prvega septembra.  »Vse krave so se zdrave vrnile v dolino, prav tako prašiči. Na Planini Laz smo imeli poleti 17 glav živine in 6 prašičev. Petnajst molznic je vsak dan dalo okrog 200 litrov mleka, iz katerega smo izdelovali sir. Delo zahteva vsaj dva človeka. Na začetku sva bila na planini skupaj z očetom, sirarjem, ki nas je tudi doma naučil delati sir. Ker je tudi na domači Turistični kmetiji Gartner v Studorju vedno dovolj dela, pa so potem očeta vsak teden menjali drugi pomočniki, tako prijatelji, znanci in sosedje,« pravi mlada Lucija, ki v planino hodi že od otroških let.

Na prizorišču je bilo poskrbljeno za raznoliko kulinarično ponudbo, najlepše pa je dišalo v kmečki kuhinji in stanu, kjer so pripravljali koruzne žgance zabeljene z ocvirki, kislo zelje, bohinjske klobase in postregli odlično bohinjsko zaseko. Marjana Zupanc, ena od kuharic, ki pomaga Turističnemu društvu Bohinj tudi doma ohranja tradicijo. »Skoraj vsak petek imamo pri nas na mizi koruzne žgance. Poleti s kislim mlekom, pozimi z zeljem,« pove.

Ljubitelji sira so na Kravjem balu prišli na svoj račun, saj je marsikateri planšar prihranil največje in najlepše hlebe prav za to prireditev. Mohant je edini avtohtoni bohinjski sir, največ pa se proda planšarskega in ementalca. »Kravji bal pomeni za nas, ki delamo in prodajamo sir, enega največjih praznikov v Bohinju. Tu lahko damo na mizo tisto, za kar smo se čez leto trudili. Pozdravljamo take prireditve in smo veseli, da so ljudje odzivni in radi pridejo v naše lepe konce,« je povedala majerica Lucija.

Turistično društvo Bohinj je v okviru letnega ocenjevanja zanimivih posebnosti Bohinja, letos pozornost namenila živim planinam, kjer še delajo sir in pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne in kulinarične dediščine Bohinja. Na več planinah sirarijo mladi, študentje, ki si za tri mesečne počitnice izberejo trdo delo in življenje na planini. Letošnjo sezono se je na 28 živih planinah paslo kar 633 glav živine, poleg 100 krav molznic še okrog 200 ovac in konjev. Zanje skrbi 19 pastirjev, pridelalo pa se je 60 tisoč litrov mleka. Priznanja »Biserčki Bohinja«, ki sta jih podeljevala predsednik TD Bohinj Boštjan Mencinger in kmetijski svetovalec KGZ Dušan Jović, so prejele planine Zadnji Vogel, Krstenica, ki je edina sirarna, ki obratuje neprekinjeno že okrog sto let, planini Velo polje in Mišelj vrh, Konjščica, planina na Lazu, Zajavornik in zasebna Sirarna Jerom s planine Uskovnica.

Za dobro voljo obiskovalcev je že deseto leto skrbel dramski igralec Konrad Pižorn – Kondi, ki ki je v tem času poglobil znanje iz živinoreje in bohinjskih običajev. Odlično pa so se med gorenjski hribi počutili tudi člani Ansambla Saša Avsenika, ki so množico obiskovalcev zabavali z glasbo in skrbeli, da je bilo plesišče ves čas polno.

Na Kravjem balu je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše obiskovalce z otroškimi animacijami in poslikavami obraza, za jahanje sta bila na voljo dva konja lipicanca, na prizorišču je bil LesEnDemo 2018, s prikazom sodobne predelave lesa, sekancev, žaganja in strojev, velike pozornosti pa so bili deležni tudi lokalni ustvarjalci z območja občin Bohinj, Gorje, Jesenice in Kranjska Gora, združeni v projektu Ustvarjalni podjetnik.

Foto: Media butik in TD Bohinj