V zadnjem tednu avgusta smov naši občini praznovali občinski praznik. Ta je vsako leto priložnost za pregled opravljenega dela v zadnjem letu in tudi za pogled v prihodnost.
V preteklem letu smo zaključili kar nekaj pomembnih investicij. Predvsem naj omenim zaključek projekta mrliških vežic v Srednji vasi. Pomembna je tudi izgradnja mosta preko Save Bohinjke, ki nudi varen dostop na kolesarsko stezo v Bohinjski Bistrici. Izkazalo se je, da je bila odločitev zanj pravilna, saj nedvomno služi svojemu namenu in ga s pridom uporabljajo tako kolesarji kot tudi ostali uporabniki kolesarske steze. Omenil pa bi tudi obnovo vodohrama Bohinjska Bistrica in na novo položen vodovod od vodohrama do naselja.
V preteklem letu smo aktivno reševali tudi problematiko občinskih stanovanj. Pred zaključkom je izgradnja petih novih stanovanj na Bohinjski Bistrici. Želeli smo jih vseliti prav na občinski praznik, a se je zaradi bolezni vselitev zamaknila še za mesec ali dva. Obnovili pa smo tudi tri občinska stanovanja na Gorjušah.
Vesel sem, da uspevamo z relativno majhnimi sredstvi voditi investicije še naprej. Predvsem sem vesel, da nam je po treh letih pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanalizacijo Spodnja Bohinjska dolina le-tega končno uspelo dobiti. Izbrali smo tudi že izvajalca in upam, da bomo z izvedbo začeli v jesenskem času. Pridobili pa smo tudi gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo na Bohinjski Bistrici in za sekundarne kanalizacijske vode v vaseh Kamnje in Polje. Pri tem bi rad povedal, da poti za pridobitev gradbenega dovoljenja niso lahke. Trajalo je tri leta. Potrebno je bilo pridobiti neka deset soglasij lastnikov. Tem se za njihovo sodelovanje iskreno zahvaljujem.
Prioriteta leta, ki je pred nami, je torej izgradnja kanalizacije. Zanjo smo uspeli pridobiti tudi evropska sredstva, in sicer tri milijone evrov za primarni kanalizacijski vod po Spodnji Bohinjski dolini in dva milijona evrov za izgradnjo čistilne naprave na Bohinjski Bistrici. Zavedamo se, da je to prepotrebna investicija. Letošnja poletna sezona je namreč pokazala, da je ob suhem obdobju in upadu gladine reke Save Bohinjske še kako pereč problem izteka fekalij na Ribčevem Lazu. Tako za zdravje naših občanov, gostov in obiskovalcev kot tudi za živelj v vodi, izgled kraja in posledično seveda za turizem. Resno upam, da nam bo uspelo kanalizacijo narediti do prihodnje poletne sezone. S tem bomo tudi Savo Bohinjko lahko ohranili do te mere, kot smo ohranili Bohinjsko jezero, ki je danes že pod kanalizacijskem omrežjem, kar se zelo pozna na kvaliteti vode.
Med naloge, ki nam ostajajo, spada seveda tudi zaveza, ki ste nam jo dali občanke in občani na zboru krajanov, o novelaciji Zakona o Triglavskem narodnem parku. Kot sva se dogovorila s predsednikom države Borutom Pahorjem ob njegovem obisku v začetku junija, smo že sestavili memorandum in mu ga pred dnevi tudi poslali. Hkrati smo memorandum poslali tudi Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Od v memorandumu zapisanega stališča, da je potrebno iz območja Triglavskega narodnega parka umakniti naselja, jezero in območje smučišča Vogel, ne bomo odstopili.
Dejstvo, ki se je pokazalo letos, je, da za to območje skrbimo Bohinjci že 33 let in to kljub temu, da z njim upravlja država. Ta v tem času ni izpolnila nobene od svojih obveznosti. Vedno se izmika, obveznosti pa ostajajo Občini Bohinj.
Edino, kar je država naredila preko Javnega zavoda Triglavski narodni park, je, da je prijavljala domačine kot črnograditelje in da se danes ukvarjamo s problemom črnih gradenj na tem območju. V zvezi s to problematiko sem se že sestal s predsednico vlade Alenko Bratušek. Dogovorila sva se, da bo država problematiko črnih gradenj sistemsko uredila in da pri tem Triglavski narodni park ne bo izločen, ampak bo obravnavan enako kot ostala področja Slovenije. Upam, da bo predsednica vlade držala besedo in bo ta zadeva v jeseni prišla na dnevni red seje Vlade RS in, upam tudi, na dnevni red seje državnega zbora.
Kar se tiče Triglavskega narodnega parka, naj še enkrat poudarim, Bohinjci smo zadnja leta skrbeli za čistočo, urejanje prometa in ostale stvari. V kolikor se zakon ne bo spremenil, bomo v naslednjem letu za območja znotraj parka prenehali skrbeti. Naj zanja poskrbi tisti, ki z njimi upravlja. To pa je Republika Slovenija. Zato trdno vztrajamo pri stališču, da morajo prej našteta območja ven iz Triglavskega narodnega parka.
Bohinj je dobra destinacija in pred več kot sto leti smo imeli dober turizem. Pred kratkim pa sem iz ust turistične delavke z Bleda slišal, da je Bohinj okolica Bleda. Verjamem, da se pride veliko blejskih gostov kopat tudi k nam v Bohinj, tudi glede na kakovost vode, in da bi nas zato zelo radi združili z okolico Bleda. Vendar bomo vztrajali, da je Bohinj svoja destinacija, s svojo ponudbo, ki je bistveno kakovostnejša od marsikaterega drugega turističnega kraja.
Ena od stvari, povezanih s turizmom in ki zagotovo zanimajo vsakega Bohinjca, je tudi, kaj bo z novim smučiščem. Država je razpisala javno razpravo za gradbeno dovoljenje. Žal se je ta premaknila v september. A vseeno upam, da bo do izdaje gradbenega dovoljenja za novo smučišče prišlo in da se bo izvedba tega projekta nadaljevala. Poudaril pa bi, da ne razumem tistih domačinov, ki smučišču nasprotujejo, ki niso kooperativni in ki ne pomagajo in ne dajo soglasja za služnost na svojih zemljiščih. Očitno delajo to z nekim svojim namenom. Sam zelo težko razumem tako stališče, kajti novo smučišče bo v kraj nedvomno prineslo novo dodano vrednost in tudi nov zagon razvoju Bohinja kot turistične destinacije s slovesom, ki ga je nekoč že imel in si ga nedvomno tudi zasluži.
Žal ne morem mimo dejstva, da smo še vedno v kriznih časih in da so gospodarske razmere vedno težje. Na Občini se trudimo reševati problematiko brezposelnih. Letos smo razpisali kar 25 delovnih mest prek programa javnih del in tako vsaj tem omogočili plačano delo. Ne predstavljam si, kaj se lahko zgodi v primeru, da se še kakšno od podjetij v Bohinju zapre. Z javnimi deli bo Občina težko reševala vse brezposelne, zelo veliko je in bo seveda odvisno od gospodarskih subjektov, ki so ali delujejo v naši občini.
In še ena stvar. Zadnje čase veliko poslušamo o tem, da so problem v državi občine. Ampak v občinah nismo tajkunili, nismo imeli Novih ljubljanskih bank, v občinah nismo imeli možnosti, da bi to državo spravili na kolena. Slovenijo je na kolena spravila Država. Občine pa so tiste, ki v tem trenutku še vedno vodijo kar 70 odstotokov vseh investicij. In razmišljanje o ukinitvi občin je po mojem mnenju nelegitimno in smešno.
Na koncu naj se zahvalim članom občinskega sveta, delavncem občinske uprave, zaposlenim na Režijskem obratu, občinskim redarjem in vsem ostalim, ki pomagajo, da delo v občini poteka neovirano in tekoče.
S spoštovanjem!
župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les
