Prvič je postal poveljnik leta 1962 za en mandat štirih let, nato pa ponovno leta 1968, ko je ostal poveljnik kar polnih 20 let so leta 1988. V času svojega poveljevanja PGD Srednja vas je vztrajal, da so vsi člani društva opravili vsaj tečaj za izprašanega gasilca, brez katerega ne more nihče na intervencijo.
Od 1988. leta do danes je pri PGD Srednja vas opravljal delo tajnika društva. V tem času je društvo praznovalo kar pet visokih obletnic delovanja: 80., 90., 95., 100. in 110. Pri vseh je aktivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi.
S svojim znanjem in smislom za organizacijo dela je tekom celotnega svojega udejstvovanja pri PGD Srednja vas doprinesel k dobro izpeljanim gradnjam različnih gasilskih objektov. Tako je leta 1980 društvo zgradilo 130 m3 velik požarni bazen. Med leti 1985-1995 se je gradil srenjski gasilni dom.
Poznavanje požarne varnosti ga je vodilo na mesto člana Samointeresne skupnosti za požarno varnost v Občini Radovljica, kjer je imel velike zasluge za pridobivanje sredstev za PGD Srednja vas.
V javnem življenju pa ni deloval le kot gasilec, ampak je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Srednja vas. Ko je opravil izpit za lovca je bil pri lovski družini član disciplinske komisije in nadzornega odbora. Vrsto let je bil predsednik volilnega odbora na volišču v Srednji vasi, dva mandata pa tudi član Občinske volilne komisije. Kot član sveta KS Srednja vas in tudi sedaj, ko to ni več, skrbi za pokopališče v Srednji vasi. Pod njegovim budnim očesom se je uredilo oštevilčenje grobov in se še vedno skrbi za čiščenje grobov po prazniku vseh svetih, zadostno količino peska za grobove, pokošeno travo, skratka urejenost in lep izgled pokopališča. Kot član vodovodnega odbora je soorganiziral celo obnovo vodovoda po vasi in od zajetja do vodohrama v Srednji vasi. Pomagal je tudi pri izgradnji novega prizidka vodohrama.
Skratka vse svoje odraslo življenje je posvetil izboljševanju razmer in urejenosti v kraju, v svoji domači vasi. Zato mu zlato občinsko priznanje pomeni veliko, saj ga vidi kot nagrado za svoj doprinos k vaški skupnosti, čeprav tega ni opravljal zaradi nagrad ali priznanj, vendar iz želje po varnosti in izbojšanju življenja v vasi.




