Logo MojaObčina.si

Bohinj

DANES
17°C
2°C
JUTRI
16°C
5°C
5223

Imate v lasti objekt registrirane kulturne dediščine?

Na Občini Bohinj letos prvič objavljamo Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja spomenikov in objektov kulturne dediščine v občini Bohinj, že nekaj let pa imate možnost prijave na Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj. Z obema razpisoma želimo s sofinanciranjem spodbuditi in pomagati lastnikom objektov k obnovi in s tem vplivati na urejenost bohinjske kulturne krajine.

Če je vaš objekt vpisan v Register kulturne dediščine (RKD) oziroma se nahaja na območju varovanja kulturne dediščine, boste obnovo morali izvesti tudi pod pogoji oziroma soglasjem pristojne institucije varovanja kulturne dediščine – ZVKDS, OE Kranj.

Preverite, ali se vaš objekt nahaja v območju registrirane kulturne dediščine z vnosom naslova ali parcelne številke v iskalnik na spodnji povezavi:

https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=403a54629867466e940983d70a16ad9e.

Kdaj je potrebno kulturnovarstveno soglasje in kako ga pridobiti

Kako pridobim kulturnovarstvene pogoje in soglasje?

Pred posegi v registrirano kulturno dediščino je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje/mnenje. Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj (v nadaljevanju OPN Bohinj)ali drugih predpisov.

Postopek pridobitve kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ali mnenja so odvisni od tega, ali je za poseg predpisano gradbeno dovoljenje ali ne, skladno z zakonodajo, ki ureja gradnjo.

Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v EUP (enoto urejanja prostora), če je tako določeno s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (PPIP) za to enoto v OPN Bohinj, katerega neuradno prečiščeno besedilo najdete tukaj: https://obcina.bohinj.si/DownloadFile?id=106434.  

Posegi, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje

Za posege, za katere gradbeno dovoljenje ni predpisano, investitorji vložijo zahtevo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev na obrazcu Vloga za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev, zahtevo za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja pa na obrazcu Vloga za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja.

Posegi, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje

Za posege, za katere je z Gradbenim zakonom in z Uredbo o razvrščanju objektov predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, se kulturnovarstveno soglasje izda v obliki mnenja v skladu z Gradbenim zakonom. Investitor vloži zahtevo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev za takšne posege na posebnem obrazcu, prav tako na posebnem obrazcu poda tudi zahtevo za pridobitev kulturnovarstvenega mnenja.

Navedeni obrazci opredeljujejo tudi priloge, ki jih je treba priložiti zahtevi za posamezno vrsto kulturnovarstvenih pogojev oziroma mnenja. Zahteva se odda po pošti na pristojno območno enoto ZVKDS, na naslov ZVKDS, OE Kranj, Tomšičeva 7, 4000 Kranj ali na elektronski naslov: tajnistvo.kr@zvkds.si.  

Potrebne obrazce najdete na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine:

https://www.zvkds.si/sl/clanek/nasveti-za-lastnike.

Register kulturne dediščine

Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji, ki je med drugim namenjen tudi predstavljanju in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini.

Register sestavljajo:

  • register nepremične kulturne dediščine,
  • register nesnovne kulturne dediščine in
  • register premične kulturne dediščine.

Opis enote dediščine v registru je osebna izkaznica posamezne enote in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske podatke. Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, EID (prej evidenčno številko dediščine, EŠD), ki enoto enolično identificira in se uporablja v vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje kulturnih spomenikov, varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugih).

Razjasnimo nekatere najbolj uporabljene pojme (iz Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08123/088/11 – ORZVKD39, 90/12111/1332/16 in 21/18 – ZNOrg) – v nadaljevanju ZVKD-1):

»nepremična dediščina« so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine, vpisani v register dediščine;

»kulturni spomenik« (v nadaljnjem besedilu: spomenik) je dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja;

»naselbinska dediščina« je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve;

»register dediščine« (v nadaljnjem besedilu: register) je osrednja zbirka podatkov o dediščini, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za dediščino;

»registrirana dediščina« je dediščina, ki je vpisana v register in ki ni spomenik;

 »spomeniško območje« je območje nepremične dediščine, zavarovano kot spomenik na podlagi tega zakona zaradi svojega družbenega pomena, skladne zasnove in topografske določljivosti. To so predvsem območja naselbinske dediščine, deli urbane ali ruralne kulturne krajine, kraji zgodovinskih dogodkov, arheološka najdišča ali zgodovinski parki in vrtovi;

»varstveno območje dediščine« je območje z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine, ki je zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev;

»vplivno območje« je širša okolica nepremičnega spomenika ali dediščine, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino;

»kulturna krajina« je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti, ki soustvarjajo posebne kulturne in družbene vrednote in identiteto regij ter države. Kulturna krajina je rezultat součinkovanja človeških in naravnih dejavnikov ter je odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja družbe. Glede na strukturne značilnosti in krajinske sestavine ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;

»nedovoljen poseg« je vsak poseg v dediščino, ki se izvaja brez kulturnovarstvenega soglasja ali v nasprotju z njim.

Fotografija:
Prikazana je stavba občinske uprave Občine Bohinj, ki se nahaja na območju varovanja kulturne dediščine (naselbinska dediščina; Bohinjska Bistrica – Vas, EŠD 10292). V Registru kulturne dediščine je območje označeno z modro barvo. Za posege na tej stavbi, npr. vzdrževalna dela – menjava kritine ali stavbnega pohištva, izvedba frčad, barvanje fasade ipd., ter za vse posege, kjer je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, kot npr. za rekonstrukcijo, dozidavo, rušitev, spremembo namembnosti in druge posege na objektu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje oziroma mnenje.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi