Ustavimo se samo pri projektu »Skrpajmo travnik«, ki nam ga je že lani predstavila njegova evropska koordinatorka, škotska etnobotaničarka dr. Seona Anderson. Lansko leto nam je pokazala veliko aplikacij, ki jih je sama ustvarila na to temo. Letos pa je želela, da bi ustvarjalke teh krpank poleg prelepih cvetlic izvezle tudi kako bohinjsko pripovedko, ki pripoveduje o njih.
V Veliki Britaniji, Bolgariji, Romuniji in na Hrvaškem so nastale čudovite mojstrovine, ki jih je navdihnilo prav bajeslovno izročilo. Seona se je v svojem raziskovalnem delu poglobila tudi v bohinjske folklorne pripovedi; k sreči so nekatere prevedene v angleščino. Še posebej se je navdušila nad povedko o praprotnem cvetu, ki si ga moraš priskrbeti »Na kresən vəčer od anajste do ponoči …«, kajti takrat cvete praprot. Če ga imaš v žepu, lahko slišiš na sveti večer opolnoči, kako se v hlevu »zgovarjajo« krave. In kako si ga lahko priskrbiš?! »Čə gre takrèt člôk v gošo z bevo rutco al pa s srəbrno škatəlco, ga vôhk vanjo ujime. Ta cvet jə kokər ana məčkna zvezda. Čə človeko rata, da ga ujime, j zlo srečən. Zve za vse zaklade v zemljə ən v vodə. Samo potle mo j pa stalno za pətam ta zəlen mož, k voče cvet nazaj imetə.« (Praprotən cvet, Bohinjske pravljice, str. 57).
Cvet ima že od pradavnine bogato simboliko v vseh verstvih in kulturah človeštva. Predstavlja vez med nebom in zemljo, med nadnaravnim in zemeljskim, zato odpira tudi pota k dušam umrlih in k zemeljskim zakladom. Ta čudežni praprotni cvet se v bohinjskem ljudskem izročilu pridružuje mogočni roži mogoti, ki prav tako predstavlja ključ do zemeljskih zakladov. Cvet, podoben zvezdici, bel robček in srebrna škatlica so še dodatni atributi nadzemeljskih svetov.
Ta »zvezdni« cvet osvetljuje mikavno in nevarno mejo med dobrim in zlim. In to v posebnem času in ob posebni uri: na kresni večer od enajstih do polnoči. Ta ura hitro »odbije«, a človek vendarle hrepeni, da bi se dokopal do čudežnega ključa. Če se mu posreči, pa je tudi njegova sreča kratkotrajna, kajti potem mu je stalno za petami ta zeleni mož. Ta v svoje zahrbtne zanke večno lovi človeka, ki je v sli po materialnih dobrinah prekoračil nevarno mejo med tu in onkraj.
V slovenski duhovni kulturi najdemo veliko pripovedi o praprotnem semenu, o praprotnem cvetu pa so redke, saj ta seveda obstaja samo v bajeslovnem svetu. Zato ne preseneča, da ga je Seona izvezla kot bohinjski dragulj, ki razsvetljuje temo. Mladeniča, ki se mu že smeji sreča, je želela predstaviti v slovenskem oblačilnem videzu. Poudarila je pomembno obredno simboliko robčka, ki je iz pravega blaga, zložen tako kot mora biti pri narodni noši. Vso »sceno« čudežnega dogajanja predstavljajo praprot in drevesa, da komaj med njimi opazimo zelenega moža, ki ima tako rekoč varovalno barvo.
Praprot v tem času dobi še posebno moč. Povsod po Slovenskem je prisotna pri kresnih šegah in navadah. V tem času se vračajo tudi rajni predniki, zato se je potrebno poleg ognja zavarovati še s čarnimi rastlinami. Tako so na predvečer Janeza Krstnika pod Studorom in pri Stari Fužini pletli venčke in jih obešali na hišna vrata. Podobno se dogaja tudi v božično novoletnem času, le da nam je tokrat »na razpolago« drugo zelenje.
Seona mi je med ustvarjanjem bohinjske kresno-božične pravljice večkrat prišla pokazat svojo krpanko, kjer je uporabila tudi aplikacije iz filca, kar je značilno za naše kožuhe. Ob slovesu pa mi je na moje veliko presenečenje in veselje to dragoceno sliko podarila. Zato jo »postavljam na ogled« vsem, ki cenijo zaklade naše duhovne kulture. V prazničnih dneh in skozi celo novo leto pa jim želim, da bi jim praprotno seme v žepu pomagalo poiskati mnogo lepega, dobrega in plemenitega.
Marija Cvetek
