Žal je bukev že krepko načel zob časa, tudi zaradi njene lepote in fotogeničnosti. Član Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije dr. Nikica Ogris je po ogledu drevesa in svoji strokovni oceni njegove dotrajanosti presodil, da naša slavna bukev nima več dolge prihodnosti.

Na korenčniku je velika rana, ki je že dlje časa odprta. Skozi njo so se v deblo naselile trohnobne glive. Na samem korenčniku je tudi parazitska gliva, ki napade skorjo drevesa, povzroča pa raka in belo trohnobo lesa. Ker je okolica drevesa zelo shojena, so se zaradi hoje po njih naredile rane na površinskih koreninah. Skoznje se je prej omenjena gliva naselila v drevo in zato njegovo deblo trohni. Zaradi trohnenja pa je zmanjšana tudi mehanska stabilnost celega drevesa. Bukvi se že na prvi pogled vidi, da ji peša vitalnost, saj ima vsako leto več suhih vej. Njeno listje je napadel še bukov rilčar skakač.

Dr. Ogris pravi, da dolgoročno bukev nima več perspektive. Tudi če bi postavili ograjo in preprečili dostop do bukve, je škoda že narejena. Rane na površinskih koreninah in korenčniku so preobsežne, da bi jih lahko drevo, ki je že v starejši dobi, v kateri je moč regeneracije slabša, zaraslo.

Če jo želimo čim dlje ohraniti, dr. Ogris predlaga, da se vsako leto zaradi varnosti obiskovalcev poreže suhe veje. Lahko pa po vzoru slavne rdečelistne bukve pri Operi v Ljubljani vzgojimo njene potaknjence, v katerih bo bohinjska bukev živela še naprej. Prej ali slej, pravi dr. Ogris, bo treba bohinjsko bukev posekati, saj bo preveč ogrožala obiskovalce jezera.