Kakšna je bila prehrana ljudi v železni dobi pred več kot 2500 leti v Bohinju, smo ugotavljali z učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica na dveh arheoloških interpretativnih delavnicah. Potekali sta v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2021 z letošnjim sloganom Dober tek.

Sledovi prazgodovinske prehrane so se razkrili tudi z arheološkimi raziskavami na Ajdovskem gradcu. Ostanki živalskih kosti nam povedo, da so se takrat prehranjevali z divjimi prašiči, jeleni, medvedi in bobri. Ti so bili kar stalnica na jedilniku, saj je bilo najdenih veliko njihovih kosti.

Po ostankih z drugih arheoloških najdišč sklepamo, da je bila prehrana železnodobnega človeka pri nas pestra. Pripravljali so jedi iz pire, ječmena, lanenih semen in tudi gozdnih sadežev. Iz teh sestavin smo na delavnici pripravili posebno ajdovsko sladico.

Ajdovska sladica je bila prav posebnega okusa. Za glavne sestavine sladice smo uporabili pirino moko, laneno seme in skuto. Sladico so učenci pripravili vsak po svojem okusu in jo tudi domiselno okrasili z gozdnimi sadeži, medom ali lešniki. Ajdovska sladica je bila pripravljena iz sestavin, ki so jih uporabljali v železni dobi.

Recept za ajdovsko sladico - več na:   www.arheoalpe-bohinj.si

Dogodek so pripravili Mija Ogrin, Lucija Markelj Jensko in Marija Helena Logar (ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem, in Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica).