Sprehodite se po Willomitzerjevi botanični poti, kjer se prepletajo bogata naravna dediščina, zgodovina raziskovanj bohinjskih gora in edinstveno rastlinstvo. Na poti nas bo vodil dr. Peter Skoberne, ki bo osvetlil pomen tega območja skozi zgodovinsko in naravoslovno perspektivo.

Pot nas bo popeljala skozi skrivnostni svet korit Mostnice in Hudičevega mosta, kjer bomo prisluhnili naravi in občudovali njene prefinjene oblike in barve v sozvočju vode in gozda.

O Lovrencu Willomitzerju in zgodovini Triglava

Lovrenc Willomitzer (okoli 1747 – 1801) je bil slovenski ranocelnik, planinec in naravoslovec, ki je kot eden izmed “Štirih srčnih mož” leta 1778 uspešno osvojil Triglav. V Bohinj je prišel na pobudo barona Žige Zoisa, ki ga je leta 1776 postavil za ranocelnika v Stari Fužini. Poleg svojega poklica je raziskoval naravo in botaniko, spremljal Baltazarja Hacqueta na njegovih ekspedicijah ter pustil pomemben pečat v zgodovini bohinjskega gorništva in naravoslovja.

Bogato rastlinstvo ob poti

Okolica Hudičevega mosta se ponaša z izjemno pestro floro. Na sušnih rastiščih uspevajo črni gaber, mali jesen in žarkasta košeničica, v vlažnih predelih pri lehnjakovem slapu pa lahko v začetku poletja občudujemo žužkojedo alpsko mastnico, kasneje pa še močvirsko samoperko, znano kot Kristusova srajčka.

Posebnost območja so divje orhideje, med katerimi izstopa muholiko mačje uho. V podrasti mešanih gozdov v maju dišijo šmarnice, spomladi zacvetijo črni teloh, jetrnik in trobentice, proti koncu poletja pa gozd zapolni vonj ciklam. Na pašnikih bomo spoznali tudi številne zdravilne rastline, kot so zdravilna špajka, materina dušica, ranjak in srčna moč.

Posebna ponudba:

Paket botanično vodenje in cvetlični meni v Hotelu Bohinj je na voljo po posebni ceni 52 €.

Peter Skoberne (1954) je diplomiral iz biologije leta 1978, doktoriral leta 2001, od leta 1978 deluje na področju ohranjanja narave, od leta 2003 je delal na Ministrstvu za okolje in prostorsko načrtovanje, upokojil se je leta 2020. Medtem (2013–2015) je bil vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka.

V tem času je delal na tehničnih (kartiranje habitatov, zaščita flore, metode ohranjanja narave in zgodovina), pravnih, institucionalnih izboljšavah na področju ohranjanja narave in upravljanja zavarovanih območij.  V zadnjih desetletjih je bil posebni poudarek na procesu približevanja EU, kot tudi na določitvi območij Natura 2000 v Sloveniji in upravljanju velikih zveri.

Ima bogate izkušnje na mednarodni ravni, zlasti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, Bernske konvencije, sporazuma EUROBATS, Alpske konvencije ter tudi z IUCN, WWF in EUROPARC.

Poleg nekaterih znanstvenih in tehničnih publikacij (npr. soavtor Rdečega seznama ogroženih rastlin v Sloveniji) je napisal veliko poljudnih člankov o naravnih znamenitostih, rastlinah in naravi Slovenije ter več knjig: 100 naravnih čudes Slovenije (1988), Triglavski narodni park (1989), Naravne znamenitosti Slovenije (soavtor, 2001), Ljubljanica (2004), Zaščitene rastline Slovenije (2007), Naravne bisere Slovenije (2017).

Je fotograf z obsežnim fotoarhivom slovenske narave.