Na gorjuških travnikih bomo ob spoznavanju cvetja in njegovih posebnosti spregovorili tudi o nastanku in ohranjanju pisanih travišč. Njihova ohranitev je odvisna od kmetovanja. Če se površine obdeluje z gnojenjem, bodo travniki sicer zeleni, zbledela bo pa njihova pisanost. Če pa se košnja in paša opustita, jih bo zarasel gozd. A obdelovanje travnikov mora omogočati dostojno preživetje. Ohranjenost narave je ogledalo gospodarskih in družbenih okoliščin določenega časa.

Peter Skoberne (1954) je diplomiral iz biologije leta 1978, doktoriral leta 2001, od leta 1978 deluje na področju ohranjanja narave, od leta 2003 je delal na Ministrstvu za okolje in prostorsko načrtovanje, upokojil se je leta 2020. Medtem (2013–2015) je bil vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka. V tem času je delal na tehničnih (kartiranje habitatov, zaščita flore, metode ohranjanja narave in zgodovina), pravnih, institucionalnih izboljšavah na področju ohranjanja narave in upravljanja zavarovanih območij. V zadnjih desetletjih je bil posebni poudarek na procesu približevanja EU, kot tudi na določitvi območij Natura 2000 v Sloveniji in upravljanju velikih zveri. Ima bogate izkušnje na mednarodni ravni, zlasti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, Bernske konvencije, sporazuma EUROBATS, Alpske konvencije ter tudi z IUCN, WWF in EUROPARC. Poleg nekaterih znanstvenih in tehničnih publikacij (npr. soavtor Rdečega seznama ogroženih rastlin v Sloveniji) je napisal veliko poljudnih člankov o naravnih znamenitostih, rastlinah in naravi Slovenije ter več knjig: 100 naravnih čudes Slovenije (1988), Triglavski narodni park (1989), Naravne znamenitosti Slovenije (soavtor, 2001), Ljubljanica (2004), Zaščitene rastline Slovenije (2007), Naravne bisere Slovenije (2017). Je fotograf z obsežnim fotoarhivom slovenske narave.