30. aprila 1906 se je v vili Arnoldo v Wolfsbergu na Koroškem zaključila pot velikega pionirja naravnega zdravljenja. Arnold Rikli je bil izjemen ter vsestranski človek, dobrosrčen in predan vizionar, ki je Bled, kot rojstno mesto in zibelko atmosferskega zdravljenja, že v 19.stoletju postavil na svetovne zemljevide.
V svetovnem tisku so bili po njegovi smrti objavljeni številni žalni članki, v katerih so se pisci z globoko žalostjo v srcih poslavljali od velikega moža. Sledile so mnoge objave o njegovem življenju, o opravljenem pionirskem delu ter številna svetovna priznanja njegovim vizionarskim metodam.
4. 5. 1906 so tudi v uredništvu Ljubljanskega časopisa bralce obvestili o veliki izgubi ter po kratki uvodni predstavitvi Riklijevega življenja zapisali: » … Za Riklija je veljalo trdno prepričanje, da je sonce vir življenja vseh višje organiziranih živih bitij in rastlin in kot tako zaradi najboljših vsestranskih učinkov pomembno tudi za ozdravitev bolnih ljudi; prav tako je atmosferski vpliv na svetlobno zračna bitja nepogrešljiv, pri čemer je uporaba vode drugotnega pomena. Kljub mnogim oviram z vseh strani je vztrajal, dokler postopoma svoje metode ni uveljavil. Danes se sončne in svetlobno zračne kopeli izvajajo v njegovem najodličnejšem novem sanatoriju … —Kolonija zračnih ut, ki je locirana čisto ob jezerski obali in služi kot dopolnitev atmosferskemu zdravljenju, je idilična in enkratna v vsej svoji izjemnosti; prav tako dobro izbrani in lepo umeščeni so svetlobno zračni parki, od katerih je njegov Riklikulm s prekrasnim okoliškim razgledom pravi paradiž.«
V Gorenjcu so dan kasneje, 5. maja še posebno poudarili: „Pokojnik je veliko pripomogel, da se je Bled v kratki dobi tako razvil. Od njega se tudi mi Slovenci lahko naučimo nekoliko več podjetnosti v začrtanih ciljih.“
Po skoraj pol stoletja propadanja Riklijevih tudi spomeniško zaščitenih spomenikov se zdi, da se Riklijevi doktrini na Bledu končno resnično obetajo lepši časi. V polmraku letošnjega 30. 4., prav na dan, ko je za Riklija za večno ugasnilo svetlo sonce, kot njegova najvišja vrednota, je nad jezerom, levo od ruševine nekdaj mogočnega Zdraviliškega salona, v krošnjah njegovih kostanjev simbolično zasvetila, v žarečih barvah prelivajoča se sončna krogla. V njenem soju so na številnih panojih, obešenih na petih ogrodjih, ki simbolično predstavljajo nekdanjo kolonijo zračnih ut, na kratko predstavljeni Riklijeva doktrina, vloga in pomen. V spomin na ustanovitelja atmosferike je »Tim Vila Rikli« predstavil tudi angleško verzijo ene zadnjih izdanih publikacij o njegovem atmosferskem zdravljenju. Knjiga je od sedaj na vpogled tudi v Turističnem društvu Bled.
Končno, kot po kakem neverjetnem čudežu bodo prav kmalu pod farno cerkvijo zarohneli gradbeni stroji in nekdaj mogočna zgradba Zdraviliškega salona se bo kljub nekdanji veličini zaradi razpadajočih in preperelih opečnatih zidakov sesula v prah. Po desetletjih blejske sramote se bo na najbolj elitnem delu jezerske obale končno pričela prepotrebna obnova. Gospod Tim Mitja Žagar, novi lastnik nekdanjega Zdraviliškega salona in nadaljevalec Riklijeve doktrine na Bledu, je ob pričetku obnovitvenih del povedal:
»Da se obnova prične ravno ob 120-letnici Riklijeve smrti, je časten poklon, a ni le to. Je dolg, ki ga Bled vrača človeku, ki ga je postavil na svetovne zemljevide. Riklijeva doktrina ni bila samo stavba ali predpis. Bila je celovit sistem, v katerem se telo zdravi z atmosfero in z izmenjavo nasprotij. Tisto, kar sodobna integrativna medicina danes imenuje holističen pristop, je Rikli znal uporabljati že pred poldrugim stoletjem. Naša naloga ni, da Riklija ohranimo kot spomenik. Naša naloga je, da njegova doktrina spet postane delujoč sistem.«
Posebno priznanje je bilo “apostolu svetlobno – zračnega kulta” podeljeno prav letošnjega 14. maja, ko je bila Riklijeva doktrina ob javni razgrnitvi razvoja Bleda do leta 2046 prvič programsko predstavljena kot “največja strateška priložnost”. Pretekle strategije so Bled pogosto obravnavale le kot »ikono«, ki je generirala predvsem tranzit in fotografiranje. Ključni nauk predstavitve je, da mora Bled oblikovati svojo osrednjo identitetno zgodbo – Alpski zdraviliški »healing« center na tradiciji Arnolda Riklija, kot edino pravo pot za prehod Bleda iz ikonične destinacije ogleda (must-see) v referenčno evropsko destinacijo bivanja in regeneracije (must-experience). Župan Bleda g.Toni Mežan je ob tej priložnosti poudaril: »Pred tremi leti sem ob praznovanju obletnice Riklijevega rojstva v nagovoru dejal, naj bo to praznovanje priložnost za razmislek o razvoju novih produktov, ki bi temeljili na njegovi zapuščini. V novi turistični strategiji do leta 2046 prepoznavamo Riklijevo dediščino kot osrednjo identitetno os Bleda, ne le kot eno od tem. Obnova ''Riklijeve vile'' s strani zasebnega investitorja pa ne bo le prenova ene od stavb, temveč prvi viden korak v širši revitalizaciji Riklijeve dediščine. Občina Bled bo seveda nudila potrebno podporo ob tej izjemni priložnosti, ki ima za širšo lokalno skupnost velik pomen.«
27. maja bo v Rikli Balance Hotelu na Bledu potekal tudi 4. Riklijev posvet, kjer bodo predstavniki VSŠ Bled in partnerji predstavili projekt »Living Rikli Lab, Dediščina Arnolda Riklija za zdravo, povezano, učečo in podjetno skupnost Julijskih Alp«. Glavni cilj projekta, za katerega so bila pridobljena tudi evropska sredstva, je aktivirati lokalno skupnost, dvigniti zavest o edinstveni vrednosti dediščine naravnega zdravljenja po Arnoldu Rikliju za zdravo življenje, višjo kakovost življenja ter trajnostni gospodarski in turistični razvoj regije Julijskih Alp.
In nenazadnje, prav dan pred 120. obletnico Riklijeve smrti se je pod budnim očesom dr. Jana Bizjaka ter sodelavcev Infrastrukture Bled v Megrah uredila tudi okolica še ene zadnjih divjih odlagališč ob gozdni stezi, ki vodi do Riklijevega spomenika na Straži. Z zasaditvijo več kot 50-ih novih dreves smo se poklonili spominu ustanovitelja »atmosferskega naravnega zdravljenja« ter novo pridobitev simbolično poimenovali »Riklijev parkovni gozd pod Stražo«.
Riklijev znameniti rek: »Vincere ac mori - Zmagaj in umri!«, je bil na predvečer zaključka njegove življenjske poti več kot dosežen. Ob vseh sedanjih dogajanjih pa se po vseh mračnih letih »stari Rikli, pionir humanosti in reforme življenja« verjetno naposled zopet zadovoljno nasmiha …
Vojko Zavodnik



