Po podatkih Javnega zavoda Triglavski narodni park se na območju  parka letos zadržuje sedem rjavih medvedov. Dva do trije rjavi medvedi se sicer na območju Triglavskega narodnega parka občasno pojavljajo ali pa zadržujejo dalj časa že nekaj desetletij.  Za rjavega medveda pomeni Triglavski narodni park naravno selitveno pot iz osrednjega življenjskega območja Dinaridov  proti severu in severozahodu v smeri proti Avstriji in Italiji. Rjavi medved je v Triglavskem narodnem parku  več ali manj stalno prisoten  na območju Vrsnika in Lepene, v Bohinju (zlasti od Vogla do Črne prsti) in na Pokljuki.   

Rjavi medved je zaradi ogroženosti strogo zavarovan z domačimi predpisi, mednarodnimi naravovarstvenimi sporazumi in skupno evropsko zakonodajo na področju ohranjanja narave, predvsem z Direktivo o habitatih. Zaradi izjemnega pomena Triglavskega narodnega parka pri naravni širitve te evropsko pomembne vrste je rjavi medved za park tudi kvalifikacijska vrsta v okviru evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.