Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Bled
JUTRI
20°C
9°C
PET.
22°C
7°C
Oceni objavo

Kolesarska vas v Ribnem

Največja novost blejskega turizma v letošnjem poletju je Kolesarska vas, ki je svoja vrata ob Hotelu Ribno odprla 1. avgusta. 1,75 milijona evrov vredna investicija v luksuzne lesene hiške in naravni bazen se posebej osredotoča na kolesarje ter je vzorčni primer trajnostnega razvoja turizma, so poudarili na predstavitveni novinarski konferenci.

»Če pogledamo samo okolje, v katerem smo, je to edina in najbolj prava pot, ki smo jo lahko izbrali. Začeli smo z Ekologi brez meja, zgodbo zero waste smo vpeljali najprej v Hotel Ribno, potem v glamping in zdaj v kolesarsko vas«, pravi lastnica Katarina Strgar. Zakaj so se odločili za trajnostno pot? »Ja poglejte, v kakšnem okolju živimo, druge poti praktično ni bilo«, pravi.  Celotna kolesarska vasica temelji na naravnem, od lesa za hiške, ki je iz Slovenije, do bazena, ki ni kloriran pač pa ga čistijo rastline, saj je biotop.  

Kolesarska vasica ima vse udobje, ki ga pričakuje in zasluži kolesar, ki pride na Bled. Vsaka hiška ima svojo shrambo za kolesa, v vasi so velika kolesarnica, izposojevalnica koles, pralnica in servis, skratka vse, kar kolesar potrebuje. Vsaka hiška ima infrardečo savno, na terasi pa vročo kad.

Lastnik Matija Blažič pravi, da je les prevladujoč material tako v hotelu kot v glampingu in kolesarski vasi. Ob hotelu imajo svojo lesarsko delavnico, v kateri nastaja oprema za vse tri objekte, Matija Blažič pa pravi, da najraje dela z odpadnim lesom. Hiše je naredil lokalni podjetnik, oprema v hišah pa je sad domače lesarske delavnice.

Investicije so se lotili kljub epidemiji. »To je del petletnega cikla, ki smo si ga zadali, ko smo hotel in glamping kupili. Covid je vse skupaj precej pretresel, to so bili čudni, nenavadni časi, pa vendarle smo vztrajali, tudi s pomočjo banke SKB, ki je v nasprotju s SID banko verjela v naš projekt. Na koncu smo naredili še več. Kot smo načrtovali,« pravi Matija Blažič.

Trajnostno usmeritev razvoja je občina Bled zapisala v svoje razvojne in strateške dokumente. Direktor občinske uprave Robert Klinar je povedal, da je občinski svet sprejel strategijo trajnostnega razvoja, taki produkti, kot je kolesarska vas v Ribnem, pa vsem skupaj, tudi lokalni skupnosti, dajejo usmeritev. Kolesarstvo ni samo tržna niša v turizmu, je način življenja, zato »je občina dobila dodatni zagon, da je začela z urejanjem kolesarskih poti. Osrednji projekt je še vedno izgradnja kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem. Kljub temu, da gre za projekt države, obe občini pri njem dejavno sodelujeta.«

Direktor Turizma Bled Tomaž Roglej je izpostavil, da je treba spodbujati tako kolesarstvo kot način življenja in s tem tudi način preživljanja prostega časa, kot seveda tudi gradnjo in urejanje kolesarske infrastrukture, ki pa niso samo urejene kolesarske poti, pač pa tudi nastanitve za kolesarje ter vsa podporna infrastruktura, ki jo kolesarji potrebujejo. Turizem Bled v tem trenutku ureja prvo kolesarsko pot na Jelovici, in sicer z vrha Taleža do Lancovega, do sotočja. V tem trenutku poteka še zbiranje vseh dovoljenj in papirjev, upajo pa, da bodo jeseni lahko začeli z urejanjem na terenu.

Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske je dejala, da gre res za velik in tudi za širšo javnost in lokalno skupnost pomemben projekt, ki presega svoje meje, saj v marsičem orje ledino ne samo na Bledu pač v skupnosti Julijske Alpe in širšem slovenskem prostoru. »Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske bomo z različnimi projekti še naprej podpirali trajnostni razvoj območja, posebej v časih, ki se spreminjajo in ki zahtevajo našo posebno pozornost na tem področju.«

Tina Sračnjek je v imenu Slovenske turistične organizacije toplo pozdravila investicijo in se zahvalila lastnikoma, da sta stopila na to dolgo in nikoli končano pot trajnostnega razvoja. »Na Slovenski turistični organizaciji seveda vedno podpiramo projekte kot je ta, smo nanje ponosni in veseli, da ponudniki po Sloveniji vedno bolj spoznavajo, katera smer razvoja je prava«.

Predstavitve se je udeležila tudi Helena Nieboer iz društva Ekologi brez meja, ki s Hotelom Ribno sodeluje že vrsto let pri projektu Zero waste. Hotel Ribno je namreč še vedno edini hotel v Sloveniji s tem certifikatom. »Tole je učna ura trajnostnega razvoja in težko povem, kako pomembne so take investicije za nas. Zero waste je dolga pot, ki kar traja in traja, upam, da bomo s tem spodbudili še koga, da bo sledil Hotelu Ribno. To je napredek, ki si ga želimo«, je dejala.

Foto: Katarina Strgar

Oglejte si tudi