Po koronskem premoru je letos na Bledu ponovno zaživel pustni karneval. Javni zavod Turizem Bled, ki karneval organizira, vsako leto razpiše temo, na katero potem lokalna društva in klubi pripravijo maske.

Letos Bled praznuje 200 obletnico rojstva zdravilca in začetnika organiziranega turizma na Bledu, Švicarja Arnolda Riklija, zato je seveda povorka potekala v njegovem stilu in pod njegovim imenom. Na poziv Turizma Bled se je odzvalo kar 23 pustnih skupin, od tega dve skupini gostujočih korantov, ena iz Haloz, združena v Turistično društvo Podlehnik, druga pa s Ptuja. V goste sta prišli tudi Godba Gorje in skupina mažoretk.

Blejci so svoje pustno delo vzeli zelo zares in pripravili zares izvirne maske. Pustno povorko sta napovedala gospod in gospa na hoduljah (društvo Kreativ), prvi v povorki pa je hodil, kot se spodobi, sam blejski »Švajcer«, kot so mu pravili Blejci, Arnold Rikli.

Kaj je bilo značilno za Arnolda Riklija? To, da je svojim pacientom predpisoval zdravljenje s pomočjo svetlobe, zraka in vode, da je zagovarjal vegetarijansko prehrano in gibanje na svežem zraku ter vsakršno vzdržnost. In vse to smo videli na povorki, kjer ni manjkalo Riklijevih pacientov, vegetarijancev, ljubiteljev fizkulture in še koga. Med njimi so bili tudi taki, ki so čez dan Riklija sicer poslušali, vendar so zvečer, kadar je bil post le predlog, radi ušli na kakšen kozarček v lokalno gostilno.

Rikli pa ni bil edini Švicar v povorki – prišla je tudi njegova sonarodnjakinja Heidi, skupaj z živalmi in prijatelji iz Alp.

Ob Rikliju, ki je vodil sprevod, se je sprehodil tudi blejski župan Anton Mežan, ki je zdravilca po dolgih letih z veseljem pozdravil in sprejel na Bledu. Riklija so pozdravili tudi predstavniki Vlade RS (maska združenih blejskih turističnih društev), ki so si ogledali, kako turizem na Bledu deluje danes. Menda so bili zadovoljni, le gostje, ki se po Bledu vse prevečkrat vozijo z avtomobili, namesto da bi pešačili.

Zanimivo masko pa so si omislili tudi zaposleni na JZ Turizem Bled – oblekli so se v aplikacijo ARikli, ki je del projekta digitalizirane Riklijeve dediščine na Bledu. Projekt je pripravil in vodi Turizem Bled. QR koda, ki so jo nosili na hrbtu, obiskovalca popelje po petih Riklijevih poteh po Bledu, hkrati pa jim predstavi tudi tri dele Riklijeve zapuščine – vremensko hišico v Zdraviliškem parku, spomenik na Straži in njegovo zdravilišče ob Grajskem kopališču.

Povorke se je udeležilo več kot štiristo mask, spremljalo pa jo je nekaj tisoč ljudi.

Foto: Miro Zalokar