Ob odprtju se je župan Anton Mežan zahvalil ministru za zavedanje pomembnosti tovrstnih projektov in njihovo financiranje. Ob tem je dodal, da je bila odločitev o celoviti prenovi odločilna, saj bi sicer dvorano lahko zaprli in tako pred vrata postavili med 250 in 350 otrok, najmanj 10 rekreacijskih ekip, domače klube in gostujoče ekipe. Ob tem je dodal: »ponosen sem, da je dvorana več kot 100 dni letno zasedena s športnimi dnevi slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih otrok, da ustvarja okoli 35 tisoč nočitev turističnemu gospodarstvu.« Zahvalil se je izvajalcem in podizvajalcem gradbenih del, strokovnim sodelavcem na Infrastrukturi Bled in Občini Bled, svetnicam in svetnikom, ki so investicijo potrdili, ter vsem, ki so prispevali k rekordni realizaciji projekta, ki je bila izvedena v manj kot štirih mesecih za nekaj manj, kot je bila predvidena začetna investicija dodatnim delom navkljub.

ŽMinister Matjaž Han je ob tem dejal, da kot minister, odgovoren za šport, želi slovenskemu športu vrniti tisto, kar je ta v 30 letih dal ljudem s svojim združevalnim učinkom. »Občina Bled je z investicijo naredila veliko stvar in prepričan sem, da bo dvorana ostala dvorana druženja, sodelovanja in športa,« je dodal. Ob priložnosti je na dogodku pozdravil tudi častnega gosta, gospoda Borisa Čebulja, hokejista in sodnika, ki je kot kapetan moštva leta 1957 sodeloval pri osvojitvi prvega klubskega naslova jugoslovanskega prvaka v Beogradu.

Investicijska dela

V sklopu investicije, vredne 2,9 milijona evrov, financirane iz proračuna Občine Bled, milijon evrov nepovratnih sredstev pa je pridobila z razpisom ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil celovito prenovljen hladilni sistem, na novo položen asfalt v okolici in na parkiriščih pred dvorano, urejene so bile travnate površine z zasaditvijo trajnic ter pročelje. Prenova je vključevala tudi tlake in površine za obiskovalce v dvorani, osvežili in prenovili so tribune, garderobe in uredili prezračevanje.

»Mladi« ugnali »stare« s 5 : 2

Najboljši slovenski hokejisti vseh časov so premierno zavzeli blejsko ledno ploskev, kjer so slavili mladi s petimi zadetki v gol starejših hokejskih kolegov. 

Ekipo »starih« hokejistov so sestavljali Matjaž Kopitar, nekdanji selektor slovenske reprezentance, Dejan Kontrec, aktualni generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije in direktor reprezentance, Valerij Šahraj, Marjan Gorenc, Jure Zamida, Miloš Potočnik, Edvin Karahodžić, Enes Crnović, Egon Murič, Anže Krivec, Aleš Beton, Dejan Žemva, Marjan Mamfreda, Boris Pretnar, Tomi Hafner in Grega Šolar.

Na strani »mladih« hokejistov so igrali kapetan kluba Los Angeles Kings Anže Kopitar, ki v najmočnejši hokejski ligi na svetu, ligi NHL, igra že 19 sezon, Tomaž Razingar, ki je v dresu slovenske reprezentance z 212 nastopi njen absolutni rekorder, Marcel Mahkovec, Jan Goličič, Filip Sitar, Aljoša Crnović, Jurij Repe, Žiga Svete, Urban Podrekar, Jaka Ankerst, Martin Potočnik, Matevž Erman, Damir Ejup, Maks Selan, Luka Gomboc in Mark Justin.

Dom številnih športnikov

Dvorana bo po prenovi ponovno obratovala 365 dni v letu, kar je med vsemi najbolj razveselilo 5 klubov, 15 rekreativnih skupin s približno 250 vključenimi hokejskimi veterani, več kot 300 otrok, vključenih v tekmovalni program ter 35 tujih ekip, ki trenirajo na Bledu.

V povprečju letno gosti 30 reprezentančnih tekem, 10 individualnih hokejskih kampov – med njimi tudi dvotedenski kamp Anžeta Kopitarja in Tomaža Razingarja, 3 kampe umetnostnega drsanja, v njej se odvijajo tudi svetovna prvenstva mlajših sekcij U18 in U20 ter mednarodni reviji umetnostnega drsanja. Tuje ekipe si jo izberejo za priprave, med njimi tudi finski elitni ekipi Tapara Tampere ter Kookoo.

Ledena dvorana letno ustvari več kot 35 tisoč nočitev v sklopu gostujočih tekem in kampov ter ima znaten vpliv na turistično ponudbo v kraju, predstavlja pa tudi edini turistični objekt, zaradi katerega ekipe in posamezniki bivajo izključno na Bledu. Dvorana predvsem prepriča s svojo strateško umeščenostjo v prostor, saj so v neposredni bližini hotelske nastanitve, gostinska ponudba, kopališče z jezerom ter površine za treninge, kar ekipam olajša celostno logistiko.

Infrastruktura Bled, ki upravlja Ledeno dvorano Bled, si želi zasledovanja trendov prenov dvoran za obstoj športne panoge, ki si jo, kot takšna, tudi zasluži, ter državno sofinanciranje prenov ledenih dvoran v Sloveniji. Sam vložek ocenjujejo na 9 milijonov evrov za celovito prenovo obstoječih infrastrukturnih objektov.

Zgodovinski pregled: od zaledenelega jezera do umetnega drsališča in Ledene dvorane Bled

Zaledenelo jezero je bilo do konca šestdesetih let osrednje zimsko prizorišče za vrsto športov in rekreacijskih dejavnosti – poleg sprehodov in tradicionalnega prostega drsanja ter raznih drsalnih revij, voženj s sanmi, ki so jih vlekli konji, ter drugih prireditev, sta bila zlasti popularna moto skiring in kegljanje. Tople zime so zimsko ponudbo jezera, ki je bilo zaledenelo vedno krajši čas in z vse tanjšim ledom omejile, in turistični delavci so se morali ozirati po drugih oblikah ponudbe, med drugim z realizacijo izgradnje Ledene dvorane.

Leta 1970 so začeli pripravljati gradnjo drsališča. Turistično društvo Bled je 9. novembra 1973 ustanovilo Interesno skupnost za izgradnjo rekreacijske in turistične infrastrukture Bleda, v kateri je združevalo denar 33 podjetij, investitorji pa so se tudi zadolžili. Takratni predsednik IS skupnosti je bil Polda Pernuš ing., tajnik pa Franc Šmit, ki je pripravil obsežne in takrat prve tovrstne akte pri nas o ustanovitvi Interesne skupnosti za izgradnjo drsališča in za združevanje sredstev podjetij, kjer se je močno angažiral tudi predsednik društva.

V interesni skupnosti so se združili hotel Svoboda Bed, Dom-Export, Državna založba Slovenije, Elmont, Emona Globtour, General Turist Zagreb, Gozdno Gospodarstvo Bled, hotel Grad Podvin, hotel Jelovica Bled, Kompas hotel Bled, Kompas, Kovinske delavnice, Kmetijska zadruga Bled, Obrtno podjetje knjigoveznica Radovljica, hotel Krim Bled, hotel Lovec Bled, Ljubljanske mlekarne, Gostišče Mlino, trgovsko podjetje Murka, Obrtno podjetje Bled, Petrol, bar »Disco club«, Počitniška zveza Slovenije – Počitniški dom Bledec, Skupščina občine Radovljica, Almira Alpska modna industrija Radovljica, Veletrgovina Špecerija Bled, Tobak Trgovsko podjetje Ljubljana, Grand hotel Toplice Bled, Turistično društvo Bled, Transturist Škofja Loka – turistična poslovalnica Bled, Vezenine Bled, Viator Ljubljana – poslovna enota Hoteli Bled in Veletrgovina Živila Kranj.

Ob ustanovitvi Interesne skupnosti so hoteli, turistične organizacije-agencije in ostalo gospodarstvo Bleda za izgradnjo prispevali 0,5 odstotkov od bruto prometa, počitniški domovi po stopnji 50.- DIN od postelje, turistično društvo po stopnji 20 odstotkov od turistične takse ter ostali po pavšalni obveznosti. Poleg 33 združenih podjetij so leta 1973 računali, da se bo čez leto k skupnosti pridružilo še 15 dodatnih organizacij – skupna predvidena vsota investicije je znašala 929.164.- DIN.

Ob slavnostnem podpisu aktov o ustanovitvi Interesne skupnosti Bled oktobra 1973, je njen predsednik Pernuš zbrane nagovoril in, med drugim, dejal:

»Prav izrecno želim poudariti naše zadovoljstvo, ker je program te akcije uspel pritegniti k sodelovanju večji del gospodarske in družbene strukture Bleda in okolice, s čimer je dokazana tudi njena družbena opravičenost. Dejstvo, da je bila akcija za ustanovitev te naše samoupravne Interesne skupnosti, katere glavna naloga bo, ni pa nujno, da je edino to, voditi skrb za izgradnjo umetnega drsališča …

Mnenja smo, da je najboljša možna ali skoraj edina oblika reševanja takšnih problemov, kot je konkretno naš, preko solidarnostne akcije, ki bazira na samoupravni osnovi. Prizadevanje Bleda, da bi dobil umetno drsališče, segajo precej let nazaj, to je v čas, ko se je pričelo z napori, da bi Bled kot turistični center usposobili za dve turistični sezoni, to je poleg letne tudi zimsko. Ko se je Bled kljub, lahko rečemo resnim dvomom nekaterih poznavalcev turizma, odločil, da se razvija v smeri uvajanja zimske sezone, smo se zavedali, da nas čakajo težke naloge, ker je zimski gost zahtevnejši kot letni. Z drugimi besedami povedano, gostu v zimski sezoni je treba poleg dobre hotelske oskrbe nuditi čim bolj številne, privlačne in raznolike možnosti za fizično rekreacijo ter zabavo …

Mi smatramo, da turistični kraj z zimsko sezono mora poskrbeti seveda poleg drugega predvsem za dobre možnosti smučanja in drsanja. Prepričan sem, da bo Bled ta dva osnovna pogoja kmalu izpolnil, saj so rezultati prav pretekle zime, ko je novi smučarski center Zatrnik redno obratoval, dovolj spodbudni. Spričo tega smo, dobro zavedajoč se težav in tudi žrtev iskali načine oziroma varianto, kako zagotoviti potrebna sredstva za gradnjo umetnega drsališča. Zavedali smo se vseskozi, da rešitev moramo iskati doma oziroma v okviru gostinsko-turističnega in trgovskega potenciala, računajoč na solidarnost tudi ostalega gospodarstva. Variantni poizkusi, s kakšnim deležem naj bi posamezna panoga sodelovala, v odnosu na interes, so bili predmet dolgih in težkih diskusij. Moram reči, da smo se po številnih dogovarjanjih verjetno odločili za najbolj enostavno varianto, to je prispevke, ki slonijo na bruto prometu. Ker osvojen način najbrž ni do največje možne more pošten do vseh enako smatramo, da je uspeh te solidarnostne akcije še toliko večji, saj so delovni kolektivi ta moment zanemarili in s tem pokazali vso svojo širno …

Ko na tem mestu poskušamo najti opravičilo za začetek naše prve skupne akcije, to je gradnjo umetnega drsališča, se nam zdi nujno poudariti, da ima le-ta tudi širši družbeni značaj. Povsem točno je, da bo objekt, kot je drsališče, močno popestril turistično ponudbo v korist gostinsko-turističnih in trgovskih organizacij, vendar pa bo ta rekreacijski objekt še kako pomemben za delavce Organizacij zadružnega dela, šole in občane, ne samo za področje Bleda, pač pa tudi za širšo okolico. Navedeno dejstvo je tudi motiv, v katerem so delovne organizacije ostalih panog gospodarstva uvidele svoj konkretni interes in sklenile pristopiti v to Interesno skupnost.

Kljub temu da z ustanovitvijo Interesne skupnosti, ki bo imela na skrbi izgradnjo rekreacijsko-turistične infrastrukture, najbrž na Slovenskem orjemo ledino, gotovo nekaj pove to, da se je za sodelovanje odločilo tako veliko število delovnih kolektivov. Do današnjega dne je iniciativnemu odboru sklepe samoupravnih organov poslalo 33 Organizacij zadružnega dela, katerih zastopniki so danes tu. Iz razgovorov, ki jih vodimo z ostalimi organizacijami zadružnega dela, ki do danes še niso dale končnega odgovora, pa sklepamo, da jo bo kasneje pristopilo še cca 15 …«. 

Lokacija drsališča, kot del celostnega bodočega rekreacijskega centra, je bila določena na še prostih površinah v izmeri 10.119 kvadratnih metrov med hotelom Krim, takratnim Gasilnim domom ter TVD Partizan. Objekt so umestili na zemljišče lastnika Jerko Rusa, kjer je takrat stal provizorični objekt.

Drsališče Bled, takrat še brez strehe, vendar že s strojnico in kompresorji, je začelo delovati leta 1974, streho je Ledena dvorana Bled dobila v letu 1979, istega leta so začeli graditi tudi dvorano nad drsališčem, ki je bila zgrajena leta 1982. Ponudbo za plastične stole na tribunah je dalo podjetje Meblo. Med letoma 1976 in 1985 je bilo na leto povprečno več kot 56.000 rekreacijskih drsalcev, svečano odprtje so sicer organizirali leta 1980.

Največjo posodobitev je dvorana doživela leta 2002, za potrebe šahovske olimpijade, ko je bil zgrajen komunalni in energetski del, fitnes prostor, pisarne, gostinski lokal, urejena okolica dvorane ter Olimpijski trg.

V letu 2014 so v dvorano investirali 70 tisoč evrov za novo zaščitno ogrado, leta 2018 za novo razsvetljavo in ozvočenje 130 tisoč evrov, dodatnih 90 tisoč evrov so istega leta namenili za nov prekrivni pod za prireditve. Leto kasneje so uredili prezračevalni sistem in hlajenje dvorane, dvorana je tako postala edina s klimo v Sloveniji – ta investicija je znašala 150 tisoč evrov.

Razvoj hokeja na Bledu in aktivni klubi

Začetki hokeja na Bledu segajo v sedemdeseta leta. 9. aprila 1971 je bil ustanovljen Hokejsko-drsalni klub Bled (HDK Bled) s predsednikom Pavlič Francem, z vpisom v register Hokejske zveze Slovenije 9. julija istega leta. Prvi pokal in naslov slovenskih članskih prvakov so osvojili leta 1975, ta uspeh pa nato še trikrat ponovili.

Aktivni blejski hokejski in drsalni klubi

HDK Bled je najstarejši klub, ki je svoj vrhunec dosegel v letih 1985 – 1993, pod vodstvom takratnega predsednika dr. Slavka Ažmana ter igralca, sekretarja in vodje Ledene dvorane Branka Terglava.

Hokejski klub mlade kategorije Bled (HKMK Bled) je ta trenutek eden vodilnih klubov hokeja v Sloveniji, ki je bil ustanovljen leta 1999. Njihov razvoj sloni na doma vzgojenih igralcih, ki krojijo vrh lestvice državnega prvenstva v skoraj vseh kategorijah.

Hokejsko drsalno društvo Bled (HDD Bled) stremi h kar najbolj uspešnemu delovanju z mladimi generacijami hokejistov, ki se ozira tudi na osebnostno rast in odraščanje v spoštovanju vrednot društva. Predsednik društva je vse od leta 2006 hokejska legenda Rudi Hiti.

Poleg omenjenih, je Ledena dvorana dom tudi Drsalnega kluba Labod Bled (DK Labod Bled) in Športnega društva za kegljanje na ledu (ŠDKNL).

Odmevne prireditve v Ledeni dvorani

Leta 1983 je ob 30-letnici potekal koncert Ansambla Avsenik, v obdobju med leti 1987 in 2013 Alpski večeri na Bledu, leta 1991 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, leta 1993 in 1996 pa Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine C. 35. šahovska olimpijada je v dvorani gostovala leta 2002, kot tudi Finale svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju za mladince. Ansambel Avsenik je leta 2003 v Ledeni dvorani obeležil 50-letnico delovanja, istega leta so potekali 6. evropski olimpijski dnevi mladih (EYOF) in Svetovni pokal v umetnostnem drsanju za mladince.

Svetovno člansko prvenstvo v tradicionalnem teakwondoju je potekalo leta 2007 in 2013, leta 2011 in 2013 pa Mednarodno tekmovanje umetnostnih drsalcev Triglav Trophy.

Od leta 2016 dalje dvorana gosti CCM World Invite Bled, od leta 2017 dalje pa Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu divizije I-B (U20). Leta 2026 bo v dvorani potekalo tudi Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu divizije II-A (ženske).

Vsak november od leta 2004 v dvorani poteka narodnozabavna HIT parada, maja in junija pa je na voljo tudi za druge glasbene prireditve, kongrese in prodajne konference. Sprejme 1.100 obiskovalcev na tribunah, na glasbenih prireditvah z odrom pa do 3.000 obiskovalcev.

Na Bledu vzgojeni hokejisti

V blejskih hokejskih klubih so bili vzgojeni številni legendarni hokejisti, med njimi so aktivni Blaž Gregorc (Državni prvak Danske, Češke, Slovenije in Avstrije), Žiga Jeglič (Državni prvak Nemčije), Klemen Pretnar (dvakratni Državni prvak Slovenije in Državni prvak Slovaške), Aljoša Crnović (šestkratni Državni prvak Slovenije), Bine Mašič (trikratni Državni prvak Slovenije), Maks Selan (Državni prvak Slovenije, Pokalni prvak Slovenije, dvakratni Državni in pokalni prvak Francije), Rok Kapel (štirikratni Državni prvak Slovenije), Marcel Mahkovec (dvakratni Državni prvak Slovenije), Rožle Bohinc (Državni prvak Slovenije in Prvak Alpske lige), Urban Podrekar (Državni prvak Slovenije) in Tine Klofutar (dvakratni Državni prvak Slovenije).

Med tistimi, ki so zaključili kariero, a svojo kariero začeli prav v Ledeni dvorani, so Boštjan Goličič (Državni prvak Slovenije in Francije), Edo Terglav (dvakratni Državni prvak Slovenije in Državni prvak Francije), Jan Goličič (osemkratni Državni prvak Slovenije), Egon Murič (trikratni Državni prvak Slovenije), Boris Pretnar (štirikratni Državni prvak Slovenije), Nejc Stojan (štirikratni Državni prvak Slovenije), Marjan Manfreda (osemkratni Državni prvak Slovenije), Žiga Svete (štirikratni Državni prvak Slovenije, Prvak Alpske lige, Pokalni prvak Nizozemske in dvakratni Pokalni prvak Slovenije), Jaka Ankerst (dvakratni Državni prvak Slovenije, Državni prvak Francije in Pokalni prvak Francije), Luka Tošič (Državni prvak Slovenije), Jure Kralj (dvakratni Državni prvak Slovenije), Matevž Erman (štirikratni Državni prvak Slovenije), Anže Ulčar (dvakratni Državni prvak Slovenije) in Dejan Žemva (Državni prvak Slovenije).

Na Bledu sicer prebivajo tudi drugi legendarni hokejisti, med njimi Rudi Hiti (šestkratni Državni prvak Jugoslavije in trikratni Državni prvak Italije, ki je hkrati tudi član Hiše Slavnih v Mednarodni hokejski zvezi), Tomaž Razingar (trikratni Državni prvak Slovenije, Državni prvak Češke, Državni prvak ZDA, lige ECHL, z absolutnimi rekordnimi 242 nastopi za slovensko reprezentanco in nastopom na Olimpijskih igrah) ter Anže Kopitar (kapetan Los Angeles Kings, ki je po dvakrat z ekipo LA Kings osvojil Stanley Cup Championship, dvakrat prejel kipec, ki najbolj ponazarja športni duh ter gentlemansko vedenje Lady Byng Trophy NHL in Frank J. Selke trohpy NHL. Enkrat je prejel tudi nagrado Mark Messier Leadership Award NHL).

Med umetnostnimi drsalkami kluba DK Labod Bled je Julija Lovrenčič osvojila naziv članske državne prvakinje leta 2024 in 2025, med letoma 2015 in 2023 pa je bila kadetska in mladinska državna prvakinja. Lana Omovšek je leta 2024 osvojila naslov članske državne podprvakinje, leta 2019 mladinske podprvakinje, med leti 2012 in 2018 pa sta Lana in Pia Omovšek zasedali 2., 3. in 4. mesta v kadetski in mladinski konkurenci. Matej Gregorc, prav tako član kluba DK Labod Bled, je bil med leti 2011 in 2014 kadetski državni prvak.

Posebne zahvale za zasluge in uspešnost športnih panog na ledu in njihov razvoj so ob tej priložnosti deležni številni posamezniki:

Rudi Hiti, dolgoletni reprezentant Jugoslavije, večkratni državni prvak v hokeju na ledu, dolgoletni trener članske hokejske reprezentance, organizator Poletne hokejske lige in član Hiše Slavnih Mednarodne hokejske zveze,

Gorazd Hiti, dolgoletni reprezentant Jugoslavije, večkratni državni prvak v hokeju na ledu, dolgoletni trener HDD Bled,

Valerij Šahraj, dolgoletni reprezentant Slovenije, član zlate članske blejske generacije, večkratni državni prvak, dolgoletni trener HKMK Bled ter organizator turnirja CCM World Invite Bled, Slovenija, 

Tadeja Omovšek, dolgoletna predsednica Drsalnega kluba Labod Bled,

Brane Terglav, dolgoletni hokejski delavec, funkcionar, ustanovitelj HK Triglav Kranj, organizator Poletne hokejske šole in Poletne hokejske lige na Bledu, vodja odbora prvega članskega svetovnega prvenstva skupine C v Sloveniji. Prejemnik plakete za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa (2022),

Tomaž Razingar in Anže Kopitar, ikoni slovenskega hokeja, ki na Bledu že vrsto let organizirata poletni hokejski kamp za mlade,

ter upravljavec Ledene dvorane Bled Infrastruktura Bled, ki skrbi za zgledno vzdrževanje in vlaganja, Občina Bled, ki je pomembna sofinancerka prenov dvorane in športnih programov ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter minister Matjaž Han, za ključen prispevek k prenovi Ledene dvorane Bled v letu 2025.