Drugega in tretjega aprila sem se udeležila obeh predstavitev projekta nove šole. Prva predstavitev se je odvila na šoli, namenjena učiteljem in staršem, druga v MGC Bled, namenjena splošni javnosti. Obe predstavitvi sta bili dobro obiskani, korektni in glede na fazo projekta, izčrpni. Absolutno slišim in razumem skrb nekaterih posameznikov, na katere bo gradnja objekta takega obsega v njihovi neposredni bližini imela nesporen vpliv. Vendar na drugi strani bo pred tem izzivom tudi preko 600 učencev in celoten šolski kolektiv. Izvedba pouka v času gradnje bo zagotovo organizacijsko izvedbeni zalogaj.
Kot krajinska arhitektka menim, da je vsem znanim omejitvam (tako prostorskim kot logističnim) navkljub, objekt kot celota premišljeno in subtilno umeščen v prostor. Načrtovana ureditev notranjih prostorov in vseh zunanjih površin z očitnim fokusom stremi k funkcionalnosti in visoki kvaliteti bivanja. Predvidena zasnova nakazuje velik potencial, da šolski in obšolski prostor zaživita kot spodbudno učno okolje in kvalitetna parkovna površina, namenjena druženju in srečevanju širše lokalne skupnosti. Da, tudi sodobno športno dvorano, si kraj kot je Bled, zasluži.
Obstoječa osnovna šola je utrujena in žalostno je poslušati zgodbe o tem, da v deževnih dneh po učilnicah že leta nastavljajo vedra, da prvošolci zaradi odpadanja ometa v šolo vstopajo z drugega konca, oprema toaletnih prostorov je ista (ne enaka) kot je bila, ko sem pred tremi desetletji šolo obiskovala sama.
Bled, podoba raja. Do kraja čutim globoko spoštovanje in pripadnost, zato po svojih najboljših zmožnostih redno prispevam tako za kraj kot tudi za dobrobit lokalne skupnosti, predvsem otrok. Aktivno, zopet znotraj svojih zmožnosti, se borim za podporo otroško-mladinskim programom v kraju in izdatno delujem na področju ohranjanja krajevnega izročila. Vedno pogosteje pa se zgodi, da se ustavim in vprašam, katere so v resnici vrednote, ki jih domačini kot skupnost pospremimo z aktivnim vključevanjem in sodelovanjem? Se to res zgodi le ob potencialnih omejitvah na področju turizma, katerega sicer v naslednji sapi radi kategorično grajamo? Ta dvojnost že od nekdaj neizpodbitno gradi DNK zapis nas, prebivalcev te podobe raja.
Identiteto kraja gradi tudi tisto, na kar smo najbolj ponosni. Priložnost trenutka za samorefleksijo. Kaže, da je občinska oblast na projektu nove šole končno resno pritisnila na plin. Spoštovani sokrajani, na tem mestu vas prijazno pozivam, da projekt nove šole podpremo kot enotna širša lokalna skupnost kot prioriteto številka ena in s tem soustvarimo prostor, da gromko opevano podobo raja dobijo tudi naši otroci in njihovi poklicu predani učitelji. S tem bomo otrokom pokazali, da nam ni mar le za asfalt in polne sobe, temveč tudi zanje – so naše največje bogastvo, naš up za prihodnost. Odgovorni nismo le za to kar povemo, temveč tudi za vse tisto, česar ne. Zavedajmo se, da smo varuhi lastne usode vendarle mi sami.
Naj zaključim z besedami mojega očeta, ki je dejal, da bi bila njegova starša, Marija in Albin Završnik, ki počivata nedaleč stran, in tudi drugi dolgoletni in predani učitelji v OŠ Bled na šolo, kakršna se načrtuje, zagotovo ponosna.
Andreja Završnik





