V Marijinem domu na Bledu je bilo poletje 2025 znova polno veselja in smeha. Sestre Hčere Marije Pomočnice in sodelavke smo skupaj z animatorji ter ob podpori Občine Bled pripravile duhovno-počitniške dni in tedne za otroke, mlade in družine.

Spoznavali smo zgodbo preroka Elija, katerega ime pomeni »Moj Bog je Gospod«. Postal nam je vzor močnega in trdnega človeka – ne le fizično, temveč predvsem v veri, upanju in ljubezni. Tako je zmogel tudi v času suše, nemoči, osamljenosti in neuspeha živeti ter oznanjati upanje. Ves je gorel za Gospoda. Z božjo pomočjo je Elija gradil boljši svet.

Njegovo zgodbo smo si skozi ves teden zapisovali na poseben zvitek, ki smo ga izdelali prvega večera in nas še danes spominja, da smo tudi mi poklicani biti močni ljudje, polni upanja in pričevalci ljubezni v vsakdanjem življenju. Z otroki smo se učili biti pozorni, dobri drug do drugega, vztrajni, spoštljivi, iskreni in odgovorni. Veliko časa smo preživeli v naravi: na sestrskem vrtu, na sprehodu po Bledu, kjer smo, podobno kot Elija, prisluhnili glasu rahlega šepeta, zaplavali v Blejskem jezeru in se s pletno odpravili na Blejski otok. Veliko smo peli, se igrali, srečali z misijonarko v Braziliji, s. Agato Kociper, ter vsak dan skupaj obhajali sveto mašo. V Svetem pismu smo prebrali, da je Elija naredil čudež z moko in oljem, mi pa smo se čudili, kako dobro nam je uspelo zamesiti in speči kruh. Odpravili smo se na svetoletno romanje na Rakovnik, kjer smo imeli veliko igro, sestre Hčere Marije Pomočnice pa so nam pripravile lepo srečanje in nas pogostile s sladoledom. Občudovali smo slap Savica v njegovi naravni lepoti in ob njem spremljali uprizoritev animatorjev, ki so prikazali Prešernov Krst pri Savici. Tedni so bili lepi, polni nasmejanih obrazov otrok, družin, animatorjev, sester in sodelavk.

V tednu in vikendu za družine so bili starši in otroci razdeljeni v skupine po starosti. Dopoldne so starosti primerno spoznavali in poglabljali zgodbo o Eliju. Starši so poudarili, da jim je bilo to dragoceno, saj so se lahko pozneje z otroki pogovarjali o isti temi. Popoldneve so si družine organizirale same. Sproščeno vzdušje so dopolnjevali skupni obroki, piknik na sestrskem vrtu, delavnica peke kruha, ki jo je vodil animator Andraž, fotografska delavnica za animatorje pod vodstvom s. Martine, odbojka na vrtu, kjer so se pomerili starši in animatorji, otroci pa so veselo navijali. Kdo je zmagal? Ni treba veliko ugibati – starši, seveda!

Vsem otrokom, mladim in staršem želimo blagoslovljeno šolsko leto. Naj Elijev zgled opogumi še koga, da bi živel kot vesel in pristen pričevalec upanja.

Taja Hafner