Za nami je svetovni dan srca, ki nudi priložnost za razmislek o našem načinu življenja in vplivu, ki ga ima ta na zdravje našega srca. Eden ključnih dejavnikov tveganja za bolezni srca je namreč visok holesterol. Ohranjanje zdrave ravni holesterola – z nizkim LDL ("slabim" holesterolom) in zdravim HDL ("dobrim" holesterolom) – je bistvenega pomena za preprečevanje možganske kapi ali srčnega infarkta. O tej temi smo se pogovarjali z Liljano Krivec Skrt, dr. med., specialistko splošne medicine z Bleda.

Kaj je dobro vedeti o vrednostih holesterola?

Holesterol je maščobi podobna snov v krvi in je nujen za normalno delovanje našega telesa, saj je sestavni del celičnih membran, iz njega nastajajo številni hormoni in žolčne kisline. Nekaj holesterola torej naše telo potrebuje, preveč holesterola pa poveča tveganje za srčne bolezni. ''Zdrava'' vrednost skupnega holesterola je manj kot 5 mmol/l pri zdravih posameznikih, edini način za preverjanje pa je krvni test. Tega je priporočljivo opraviti vsaj enkrat na 5 let, kar po navadi sovpada tudi s preventivnimi zdravniškimi pregledi pri delodajalcu.

Katera so glavna zdravstvena tveganja, povezana z visokim holesterolom?

Če se visok holesterol ne zdravi, lahko sčasoma povzroči resne zdravstvene težave, med katerimi sobolezen ožilja — ateroskleroza —, nevarnost za možgansko kap, srčni infarkt in slab pretok krvi v nogah in rokah, kar povzroča bolečino ali otrplost, zlasti pri hoji. Povišanih vrednosti holesterola zato ne smemo ignorirati. Pomembno je takojšnje ukrepanje in upoštevanje navodil osebnega zdravnika, da holesterol spravimo nazaj na normalno raven in ga tam tudi ohranjamo.

Kateri so glavni vzroki za visok holesterol? Ali ima genetika pomembno vlogo?

Visok holesterol lahko povzroči več dejavnikov, vključno z življenjskim slogom in genetiko. Glavni vzroki so nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerna telesna teža, kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Na raven holesterola lahko vplivajo tudi bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni ledvic in zmanjšano delovanje ščitnice. Ne smemo pa zanemariti tudi vpliva genetike. Nekateri ljudje namreč podedujejo stanje, imenovano družinska hiperholesterolemija, ki povzroča zelo visoke ravni holesterola, tudi pri zdravem načinu življenja. Če je visok holesterol prisoten v vaši družini, ste lahko bolj ogroženi.

Zdrava prehrana je priporočilo pri vseh kroničnih obolenjih, pa tudi sicer, za splošno dobro počutje posameznika. Če primerjamo vpliv hrane, diet v primerjavi z vplivom zdravil na zniževanje povišanih vrednosti holesterola – kaj res učinkuje?

Zdrava prehrana je priporočljiva za vse kronične bolezni in je pomembna tudi za splošno dobro počutje. V primeru holesterola ima močan pozitiven vpliv zlasti pri ljudeh z rahlo ali zmerno povišanim holesterolom. Prehrana z nizko vsebnostjo nasičenih maščob, transmaščob ter bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti in zdravimi maščobami lahko pomaga znižati ''slab'', LDL holesterol. Redna telesna dejavnost, izguba teže (če je potrebno) in opustitev kajenja prav tako podpirajo boljšo raven holesterola. Vendar pa za nekatere ljudi, zlasti tiste z zelo visokim holesterolom ali genetsko boleznijo, kot je družinska hiperholesterolemija, sama dieta morda ne bo dovolj. V takih primerih so zdravila (kot so statini) pogosto potrebna za znižanje holesterola na varno raven in zmanjšanje tveganja za srčne bolezni. Najboljši rezultati običajno izhajajo iz kombinacije obojega — zdravega načina življenja in zdravil, kadar je to potrebno.

Kakšna je po vašem mnenju splošna ozaveščenost o povišanem holesterolu? Menite, da ga ljudje jemljemo dovolj resno?

Menim, da se je splošna ozaveščenost o visokem holesterolu z leti izboljšala, vendar mnogi ljudje še vedno ne razumejo povsem, kako resen je lahko. Ker visok holesterol običajno nima simptomov, ga je enostavno prezreti. Ljudje se morda ne zavedajo, da je to glavni dejavnik tveganja za srčne bolezni in možgansko kap – dva glavna vzroka smrti po vsem svetu.

Nekateri ga jemljejo bolj resno, še posebej, če imajo družinsko anamnezo težav s srcem ali so že imeli zdravstvene težave. Mnogi pa začnejo biti pozorni šele po slabih rezultatih krvnih preiskav. Obstaja tudi splošno prepričanje, da mora holesterol skrbeti le starejše, čeprav lahko raven holesterola postane težava v kateri koli starosti, zlasti pri nezdravi prehrani in življenjskem slogu.

Katera so po vašem mnenju zmotna prepričanja o holesterolu, ki bi jih radi razjasnili?

Enega sem že omenila, in sicer, da bi moral holesterol skrbeti le starejše. Drugo zmotno prepričanje je, da je holesterol za ljudi nevaren, kar seveda na drži. Holesterol je bistvenega pomena za naše telo — pomaga pri gradnji celic in proizvodnji hormonov. Težava nastane, ko raven ''slabega'', LDL holesterola postane previsoka. Morda bi izpostavila še prepričanje, da moramo holesterol preveriti le, če imamo zdravstvene težave. V resnici pa so redni pregledi pomembni, tudi če se počutimo dobro. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje namreč lahko prepreči resne težave s srcem pozneje.

Nina Bečaj