Kompostiranje predstavlja naravni krog življenja
Kompostiranje je naraven, eden najenostavnejših in hkrati najbolj učinkovitih načinov, kako zmanjšati količino bioloških odpadkov in obenem izboljšati kakovost zemlje na domačem vrtu. Z delovanjem mikroorganizmov in deževnikov se ti odpadki sčasoma spremenijo v bogato, temno snov – kompost, ki hrani prst in izboljšuje njeno strukturo.
S kompostiranjem se zmanjšujejo količine gospodinjskih odpadkov, kompost pa predstavlja brezplačno in kakovostno gnojilo za vrt, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, izboljšuje sestavo prsti, skrbi za boljše zadrževanje vlage in prezračevanje tal, hkrati pa poskrbi za večjo akumulacijo toplote in pripomore k pridelavi zdravih rastlin s plodovi polnejšega okusa.
Na kompost sodijo zeleni vrtni odpad in kuhinjski odpadki
Odpadki, primerni za kompostiranje, so odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, žagovina neobdelanega lesa ter raznovrstni kuhinjski odpadki – zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisačke in vrečke (papir ne sme biti povoščen ali imeti plastičnih delov).
Kako pravilno kompostirati?
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu se izbere polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in na prostoru, ki ne povzroča motenj (npr. smrada) na sosednjih zemljiščih. Kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi, njegovo osnovno plast predstavljajo zdrobljene veje, ki poskrbijo za dobro zračenje od spodaj in preprečujejo zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) ter vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata.
Poziv za ureditev vegetacije
Občanke in občanke prosimo, da pred zimo in morebitnim snegom uredijo vegetacijo, ki raste in posega na javne poti ter v območja cest z namenom normalne prevoznosti cest. V javnem interesu občine, občanov in drugih uporabnikov javnih cest je, da so te pregledne, prehodne, prevozne, predvsem pa varne. Skladno z določili zakonodaje so lastniki zemljišč ob javnih cestah dolžni redno in vestno čez vse leto skrbeti za obrezovanje vegetacije (žive meje, grmičevja, drevja, visokih poljščin ipd.), ki raste in posega na javne poti ter v območja cest.


