Vse od meseca februarja letošnjega leta smo za sredino septembra načrtovali tridnevno potovanje za naše člane v Švico in vožnjo z vlakom Bernina Express. In čeprav se je zdel september takrat še zelo daleč in si niti približno nismo mislili, da nas bo novi koronavirus še vedno ogrožal, je bilo kar nekaj negotovosti, ali ga bomo lahko izvedli, ali ne. Pa vendar je uspelo.

Program potovanja je bil bogat, na pot smo krenili zgodaj in vožnja mimo Benetk, Verone in Gardskega jezera do Brescie je hitro minila. Naša prva postaja je bilo slikovito jezero Iseo ali Sebino, šesto največje italijansko jezero, ki ga krasi največji evropski jezerski otok, Montisola. Po kratkem sprehodu po mestecu Iseo in osvežitvi s sladoledom smo vožnjo nadaljevali ob jezeru in po dolini Camonica, ki je uvrščena na seznam dediščine UNESCO. Dolina slovi po risbah, ki so jih tamkajšnji prebivalci v prazgodovini na različne načine vrezovali na gladke skalne površine in po mnenju raziskovalcev prikazujejo dogodke iz vsakdanjega življenja.

Glavni del našega potovanja je bil drugi dan, ko smo se odpeljali v Švico, sedli na vlak in se z njim popeljali po slavni progi Bernina Express, ki je uvrščena na Unescov seznam. Celotna trasa proge je edinstvena, povezuje mesta Tirano, St. Moritz, Davos in Chur. Proga vodi čez 196 mostov, skozi 55 tunelov, čez gorski prelaz Bernina, najvišjo točko pa doseže na postaji Ospizio Bernina na višini 2253 m, blizu vrha Piz Bernina, ki je s 4049 m najvišji vrh Vzhodnih Alp. Narava in razgledi, ki so se nam odpirali na naši poti so čudoviti.  Izstopili smo v St. Moritzu, mondenemu turističnemu središču in se sprehodili po mestu, nato pa nadaljevali proti mestu Chur, ki je najstarejše švicarsko mesto in sedež kantona Graubünden. Ogledali smo si staro mestno jedru, mogočno romansko katedralo, cerkev svetega Mihaela in občudovali številne meščanske stavbe. Med potjo do hotela v mestu Buchs smo »skočili« še do Lichtensteina in si ogledali glavno mesto Vaduz.

Zadnji dan smo se odpeljali na območje San Bernardina in preko soteske Viamala nadaljevali z vožnjo proti jugu. Ustavili smo se v mestecu Bellinzona, najbolj italijanskem mestu v Švici. Dolga stoletja so se bile bitke za prevlado, dokončno pa je 1516. mesto pripadlo Švici.  Nad mestom se dviguje mogočna trdnjava, iz katere so varovali vstop v dolino.  Trdnjava je uvrščena na seznam UNESCO, saj je ena najpomembnejših primerov srednjeveškega obrambnega sistema v Alpah. Sprehodili smo se po mestnem jedru, ki močno spominja na mesta v Lombardiji.  Seveda pa Obisk Švice ne bi bil popoln brez čokolade. Obiskali smo čokoladnico Alprose, eno največjih proizvajalk švicarske čokolade. Dobro založeni s sladkim tovorom smo našo pot nadaljevali proti Luganu, ki leži ob istoimenskem jezeru. Sprehodili smo se po promenadi ob jezeru, starem delu mesta z močno italijansko zasnovo in po trgih, nad katerimi se kitijo pročelja meščanskih hiš. V popoldanskih urah smo zapustili Švico in se mimo jezera Como, Milana in Benetk vračali proti domu, kamor smo prispeli nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni in z lepimi vtisi, h katerim je svoje prispevalo tudi čudovito, prav poletno vreme, ki nas je spremljalo vse tri dni.