Zgodbo o potici, ki so jo v Zavodu za kulturo Bled v sodelovanju z različnimi ustvarjalci začeli v lanskem letu, so letos nadaljevali in nadgradili. V središču letošnje praznične zgodbe je povezovanje: povezovanje za praznično mizo in povezovanje dveh na videz oddaljenih, a v bistvu sorodnih dejavnosti – lončarstva in peke potice.

Na Blejskem gradu se je v četrtek, 11. decembra, razpletala letošnja zgodba o potici. Zgodba o potici – za praznično mizo, prireditev in razstava sta povezali ustvarjalce z obiskovalci, ki so lahko prisluhnili novim,  zanimivim zgodbam. Tokrat so jo pripovedovali: kulinarična mojstrica Sonja Jezeršek in Martin Jezeršek, Maks Pogačnik, ki skrbi za sodobno z izpeljavo različnih potičnih okusov v obliki pralinejev ter Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan s sodobnimi keramičnimi izdelki. Zgodbo so zaokrožili člani glasbene skupine Šuštarji.

Potico poznajo in pečejo povsod na Slovenskem. Na Dolenjskem ji pravijo šartanka, na Primorskem gubanca, v Beli krajini povitica, v Prekmurju koloc, na Koroškem pa potiča. Sonja Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek poudarja, da si je za pripravo potice treba vzeti čas. »Za dobro potico so potrebne dobre sestavine, čas in ljubezen.« Sama ima še vedno najraje slano ocvirkovo, soprogu pa vsako leto za njegov rojstni dan pripravi drobnjakovo potico.

Maks Pogačnik pod znamko Molinet hiša čokolade nadaljuje več kot 20-letno družinsko tradicijo izdelovanja pralinejev. »Izdelava potice v obliki pralineja je bila lani zame velik izziv, vendar imam izzive rad. Pri tem je pomembno, da gre za sodoben izdelek povezan s tradicijo.« V letošnjem letu so že uspeli več kot podvojiti njihovo proizvodnjo, uspešno pa so jih ponudili tudi kot poslovna darila.

Izdelava potičnika je zahtevna in od lončarja terja veliko obrtne spretnosti. Barba Štembergar Zupan iz Zavoda V-oglje: »Šele po dveh letih, ko sem res dobro obvladala delo na lončarskem vretenu, sem se naučila delati potičnico. Sam postopek je sicer dolgotrajen, vendar mislim, da boljše potice kot je tista, pečena v lončeni posodi, ni.« Obiskovalci so si na zgornji grajski terasi lahko ogledali tudi razstavo Grajski cvetovi, ki sta jo ustvarila Niko Zupan in Barba Štembergar Zupan. »Pri ustvarjanju cvetov sem se prepustila domišljiji in se v mislih pogovarjala z mojo mamo, ki je bila doma na Rečici. Cel proces je bil radosten in mislim, da se to pozna tudi na cvetovih.«

Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled: »Blejski grad je prestižen prostor, ki združuje arhitekturo, zgodovino, tradicijo in kulturo. S tovrstnimi prireditvami želimo povezovati tako ustvarjalce kot obiskovalce. Odziv je odličen, marsikdaj pa tako vzpodbudimo tudi nadaljnja sodelovanja med ustvarjalci, ki se srečajo na gradu.«

Zavod za kulturo Bled