Ob pospravljanju podstrehe neke blejske vile se je v stari kmečki skrinji, izdelani leta 1847, našla bakrorezna plošča z vgravirano podobo Marije. Ob podrobnem pregledu podobe in latinskega napisa se je izkazalo, da gre za upodobitev kipa sedeče Madone na glavnem oltarju p. c. Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu in da gre za dolgo izgubljeni baročni bakrorez, matriko za izdelavo zelo priljubljenih podobic za romarska središča, med katerimi je bila tudi cerkev na blejskem otoku, ena najstarejših romarskih cerkva na Slovenskem. Poleg bolj poznane legende o potopljenem zvonu, so zgodovinarji in raziskovalci skozi leta zbrali tudi nekaj legend, povezanih s podobo otoške Marije.
V drobni knjižici Božja pot Matere Božje na Blejskem jezeru iz leta 1899 je zapisano: »…da je neka imenitna, a gluha gospa iz Celovca iskala pomoči v svoji težavi pri Mariji. Nekega
večera l. 1747 položi poleg sebe podobo jezerske Matere Božje,priporoči se ji in – zjutraj vstane zdrava.
Manj kot leto po odkritju je najdba že pritegnila umetnostne zgodovinarje in našla mesto v strokovnem članku in knjigi. Vse to zanimanje je vzpodbudilo tudi našega someščana, ljubitelja umetnosti in zgodovine, Janeza Rusa, da je v sodelovanju s priznanim blejskim oblikovalcem izdal grafično mapo z odtisom ´Blejske otoške Marije´. Vsekakor gre za lep in hkrati poučen izdelek, ki odpira okno v čas nastanka bakroreza. Bled je kraj z dolgo in bogato zgodovino, zato je prav, da del zgodovine na ogled ponudimo domačinom in gostom.




