Občina Bled je pristopila k aktivnostim za začetek naslednjih sprememb in dopolnitev krovnega prostorskega dokumenta. Za zagotavljanje skladnega prostorskega razvoja in ohranjanje čim bolj kakovostnih razmerij med naravnim in grajenim, se izdeluje strokovna podlaga, ki obravnava tipologijo naselij v občini Bled. Zaključki strokovne podlage bodo v nadaljnjih korakih priprave naslednjih sprememb Občinskega prostorskega načrta (s kratico OPN) na ustrezen način vnešene v prostorski akt.
TIPOLOGIJA NASELIJ V OBČINI BLED
Bledu dajeta najmočnejši pečat Blejski otok na sredini in grad na robu jezera. V podvojenem odsevu poudarjeno kažeta, kako arhitektura lahko naravo dopolnjuje, prežema in nadgrajuje. Kajti naravi, ki je tukaj že sama po sebi izjemna, arhitektura podeli tisti ključni poudarek. Grajske stavbe stojijo nad visoko skalo kakor otoške nad ogromnim kamnitim stopniščem. Podobnost je velika, bistvena pa je razlika: skala se pristopa brani, stopnišče pa ga omogoča. Zato je grad na robu jezera utrdba in točka pregleda, otok v središču pa mesto vpogleda, svetišče v katerem se svet išče in tudi najde.
» Z okolšno ta podoba raja«, kakor je dobro preudaril in poudaril že Prešeren: očitno se je zavedal, da bistvo Bleda nista samo Otok in Grad, temveč cela pokrajina z vso okolico.
Starodavne blejske vasi, gručaste in razložene so enakomerno posejane med vrtovi, polji in gozdovi na robu. Vsaka posebej je uglašena glede na posebnosti svojega mesta, ključne poudarke in simbole celega kraja. Kljub slabemu stanju nekaterih starih hiš in neprimernemu izrazu mnogih novih stavb pazljivemu opazovalcu še vedno odkrijejo, da so jih na posebej izbranih krajih v skladu s celovitostjo narave skozi dolga stoletja gradile vešče roke brezimnih mojstrov. Vasi so večinoma postavljene tako, da vaškega trga pogled z gradu ne doseže. Notranje življenje vasi ni trpelo kontrole, prostor sam je omogočal prostost.
V prvem delu naloge Tipologija naselij v občini Bled smo obdelali vasi Grad, Zagorice, Želeče, Mlino in Rečico. Na primeru vasi Grad v prispevku pokažemo, kako se v samem središču zgodovinskega jedra okoli vaške lipe Grajska ulica odpira na Dobrčo in Riklijeva cesta na Stol, dve ključni dominanti Karavank. Prešernova ulica je osno naravnana natančno na centralni vhod velike hiše, nad katero se v isti osi dviga vrh Boršta.Tudi pri znamenju na križišču se pot v Zasip naravna natančno na Ajdno in rimski refugij, ko zavijemo proti Gorjam pa na Triglav.
Vsako zgodovinsko jedro je uglašeno s celim prostorom. Orientirano, usmerjeno in umerjeno je na ključne poudarke ožjega in širšega prostora. Ravno te doslej spregledane prostorske karakteristike tvorijo osnovni karakter naselij. Prostorski principi s kulturno dediščino so tiste vrednote, nekakšen genski kod kraja, ki se lahko prenaša skozi generacije. Prebivalcem, starim ali mladim omogoča, da se počutijo doma, ne samo v lastni hiši, temveč v širšem svetu.
Tudi gostje lahko začutijo tisto pravo gostoljubje šele ko se jim kraj odpre iz te bistvene perspektive. Skozi tako prostorsko ozavestitev se tudi množični turizem najhitreje lahko razvije v kulturnega. V kraje, v katerih se zgodovinska jedra spreminjajo v kaotična predmestja, kulturna krajina pa izginja v razpršeni gradnji, se turisti ne bodo več vračali.
Celovita prenova zgodovinskih jeder ter reurbanizacija predmestij s poudarkom na robovih naselij, varovanju rodovitnih polj, kulturne in naravne krajine je v skladu z načeli kritičnega regionalizma, trajnostnega razvoja, krožnega gospodarjenja in Novega evropskega Bauhausa. Predstavlja ključni izziv prostorskega razvoja v 21. stoletju.
Janko Rožič, vodja avtorske skupine Odprti krog
.




