“Spoznanje, da je tudi nočno nebo del naše narave, ki je nimamo pravice uničevati, je nujno. Skrb za Slovenijo je hkrati skrb za Zemljo, skrb za njeno prihodnost. Ogromno luči, svetil, ki se ob mraku prižgejo, je krivih, da se vidi manj zvezd. Povzročitelji so nezasenčene ali nestrokovno montirane svetilke, pretiravanje s svetlobo, osvetljevanje reklamnih panojev in pomanjkanje strokovnega znanja. Temu pretiranemu osvetljevanju pravimo svetlobno onesnaževanje.

Svetlobno onesnaževanje ogroža naše zdravje, trati elektriko in ruši ekološke sisteme. Velike težave imajo tudi astronomi pri vsakodnevnem opazovanju nočnega  neba. Vsak od nas lahko pripomore k zmanjšanju svetlobne onesnaženosti in izboljšanju kvalitete življenja“. To je povzetek raziskovalne naloge dveh učenk OŠ Ludvika Pliberka iz Maribora.

Torej že osnovnošolci vedo, da svetlobno onesnaževanje vpliva tako na človeka kot tudi druga živa bitja. Ohranjanje temnega dela dneva je bistveno za ohranjanje naravnega ravnovesja. Toda kako lahko pripomoremo k zmanjševanju svetlobne onesnaženosti, če živimo v okolju, ki tovrstna prizadevanja nagradi z etiketiranjem o “zaplankanosti, staromodnosti, o oviranju turističnega razvoja“ in podobno, občina pa v zadevi odloči brez javne razprave. Pretiravanje z umetno svetlobo v naravnem okolju je vendarle okoljski problem, saj gre za svetlobno onesnaževanje.

O čem pišem? Pišem o načrtovani ...

Novogradnja javne razsvetljave (JR) na Mlinskem polju

Iz gradiva za sejo občinskega sveta, ki bo 13. 6. 2023 je razvidno, da koncesionar Petrol d. d. predstavi Program izvajanja za obdobje od 2023 -2026, v katerem so navedene predvidene investicije postavitve nove javne razsvetljave “z namenom povečevanja kvalitete, ugodja in varnosti vseh osvetljenih javnih površin“. V letu 2023 je predvidena gradnja nove JR na dveh odsekih občinskih cest: med vasjo Mlino in Selo preko Mlinskega polja, vrednost investicije je 19.825 €, ter na pločniku med Bledom in Zasipom, tudi tu gre za območje kmetijskih zemljišč, vrednost investicije je 26.085 €.

V obeh primerih se postavlja vprašanje, ali, in če, zakaj je potrebna razsvetljava cest izven naselja, v naravnem okolju? Za udeležence v prometu je potrebna dobra razsvetljava na pravih mestih, toda zakaj v neposeljeni krajini?

Neuradni viri navajajo, da gre za pobudo Selanov, ki je sicer starejšega datuma, je pa pred kratkim dobila ponoven zagon. Sobodajalci med njimi želijo, da se njihovi gostje v nočnem času sprehodijo med vasema po osvetljeni cesti. V ta namen je bila predvidena postavitev svetil na zemljišču, ki je v zasebni lasti. Okoljsko ozaveščena lastnica zemljišča ne podpira cestne razsvetljave na Mlinskem polju, saj se obdelovalne površine nahajajo na obeh straneh ceste. Na stališču je vztrajala tudi ob letošnjem obisku občinske delegacije. Zavrnitev je pri pobudnikih sprožila buren odziv, ki spominja na mračnjaški srednji vek, le da,  če naj bi takrat ženske – čarovnice, ki naj bi svoje moči uporabljale v zle namene in tako škodovale ljudem,  sežigali na grmadi, je sodobna čarovnica modra in samozavestna ženska, ki je tudi v stiku z naravo in jo je pripravljena braniti, ko je to potrebno. Zaprta vaška skupnost jo dandanašnji etiketira kot zaplankano, starokopitno, staromodno, kot zaviralko razvoja. Toda, ali v konkretnem primeru skrb za varstvo okolja res lahko istovetimo z zaplankanostjo, starokopitnostjo? Ali ni skrb za varstvo okolja, v konkretnem primeru za ohranjanje biodiverzitete tudi prispevek h kakovostni turistični ponudbi? Opazovanje zvezdnatega neba, orkestriran nastop čričkov, gre za nočna doživetja, ki navdušujejo obiskovalce. Toda taka doživetja bodo možna le, dokler bo nebo nad Mlinskim poljem ostalo temno.  Preseneča dejstvo, da prav vaška skupnost, v kateri prevladujejo kmetje, ki bi morali biti varuhi naše narave, etiketirajo in stigmatizirajo ženske, ki delajo za varstvo narave, od katere imajo koristi tako oni kot tudi cela družba. Skrbeti nas mora dejstvo, da glede varovanja okolja niti na vasi očitno ni pričakovati želenega odnosa do narave.

Odločitev po domače?

Pobuda Selanov bi morala spodbuditi razmišljanje o našem odnosu do naravnega okolja. Posebno pozornost si zasluži tudi sam postopek sprejemanja odločitve. S kakšno neodgovorno lahkoto se je občina lotila urejanja pobude!

Enodimenzionalno razmišljanje, ki ne upošteva različnih vidikov in osredotočenost na turiste, se ne ujema s skrbjo za ohranjanje naravnega okolja. Naj spomnim: usmeritev za razvoj v krajini (OPN, 46.čl.(4)) je, da »se razvoj turizma in rekreacije na celotnem območju občine sicer usmerja v dvig kakovosti ponudbe …, vendar ne na način, ki pomeni zmanjšanje ali ogrožanje biotske raznovrstnosti ali povzroča negativne vplive na naravne vrednote«, kar svetlobno onesnaževanje nedvomno je. Odločitev občine, da se zgradi JR izven poseljenega prostora, zahteva premislek tudi o tem, ali je odločitev skladna s programoma trajnostnega razvoja prostora in turizma Bleda, saj ni niti okoljsko niti trajnostno naravnana. S tako odločitvijo občina ustvarja deficit prihodnosti.

Prostor je  javna dobrina. Prostor, tako naravno kot življenjsko okolje, je omejen. V njem se srečujejo različni interesi, delimo si ga ne le s sosedi, temveč tudi z drugimi živimi bitji. S tem ko spreminjamo naravno osvetljenost okolja ponoči, se spreminjajo dejavniki okolja, ki vplivajo tudi na druga živa bitja. Ugotovitev, da prostorska politika – kamor sodi tudi odločitev občine za novogradnjo javne razsvetljave ob občinskih cestah izven poseljenega prostora, torej v naravnem okolju– postaja bojno polje različnih interesov (ekonomskih, okoljevarstvenih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih...) ima morda težak prizvok. Odločitev občine za novogradnjo JR na predmetnih odsekih, kljub  jasno izraženim okoljevarstvenim pomislekom, je svojevrstno kukavičje jajce, podtaknjeno v gradivo za sejo OS in ne sme ostati prezrta. Moj namen je, da, in to prav na konkretnem primeru, problematiziram način sprejemanja odločitve.

Vprašanje je, ali so odločevalci  ravnali z dolžno skrbnostjo, ko so odločali o zadevi. Ali gre za odločitev, ki temelji na vplivu, ki ga imata kar dva predstavnika Selanov v občinskem svetu, eden od njiju je podžupan ali pa so bili upoštevani področni predpisi, ki vključujejo tudi javni interes, da se v največjem možnem obsegu preprečuje svetlobno onesnaževanje. Na občinske odločevalce v zadevi naslavljam nekaj vprašanj, in sicer:

na katerih pravnih podlagah temelji odločitev občine, da se izvede razsvetljava občinskih cest izven poseljenega prostora?

Na podlagi katerih preverljivih argumentov (npr. število pešcev v nočnem času) upravičujejo odločitev?

Kdo je obrazložil in utemeljil, da je odločitev prava?

Zakaj odmik svetil od ceste ni več potreben?

Ali širina obstoječe ceste dopušča postavitev svetil v cestnem telesu?

Kdo bo ubranil zeleno turistično destinacijo Bled?

Občina je podpisnica zelene sheme slovenskega turizma, ki “v lokalnem okolju spodbuja povezovanje deležnikov v javnem in zasebnem sektorju ter njihovo skupno ter usklajeno trajnostno delovanje za ohranjanje okolja, ki je temeljna vrednota v turizmu“. Ozavestiti bi morali, da kar se dela in odloča v imenu razvoja turizma (kvantiteta), ni nujno v dobro, v interesu turizma (kvaliteta). Uničevanje naravnega okolja je največja nevarnost za zeleno turistično destinacijo. Če je cestna razsvetljava znotraj naselij neobhodna, saj vsem udeležencem v prometu zagotavlja varnejše poti, pa s tem ko spreminjamo naravno osvetljenost naravnega okolja ponoči, spreminjamo dejavnike okolja, ki vplivajo tudi na druga živa bitja. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev …, ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. So za prihodnost pomembnejše kakovostne kmetijske površine ali razsvetljene ceste za turiste? Četudi je turizem na Bledu prednostna gospodarska dejavnost, prostor služi prvenstveno krajanom in ne turizmu. Če se pobudo krajanov za razsvetlitev ceste v poseljenem prostoru ob Ribenski cesti zavrne z utemeljitvijo, da občina nima denarja, ima pa ga za JR izven poseljenega prostora, potem moram reči, da mi ni všeč in se ne strinjam z lokalno politiko, da se Bled (z okolico) spreminja v mesto (krajino) po meri turista.

Zaradi odsotnosti ukrepov varstva okolja na področju zunanje razsvetljave Slovenija postaja ena svetlobno najbolj onesnaženih držav v Evropi. V  odločitvi za JR na Mlinskem polju in na pločniku med Bledom in Zasipom se skriva odgovor, kakšen je odnos blejske občine do okolja in naravnih virov. Neambicioznost na področju varstva narave/okolja zeleni turistični destinaciji Bled ne more biti v ponos. Ob tovrstnem odločanju naj si občinski odločevalci – s pogledom v prihodnost – odgovorijo na vprašanje: Zelena turistična destinacija ali “greenwash(ing)“?

Sonja Dornik

“Greenwash(ing)“, izraz slovenimo z “zeleno zavajanje“. Pomeni zavajanje uporabnikov glede svojega odnosa do okolja, ki naj bi jih imela izdelek ali storitev.