Na fotografiji predstavljamo zanimiv kovaški izdelek. Mogoče večina bralcev ne bo vedela, kaj z njim početi. Nič hudega, saj kdo bi si le lahko mislil, da je to predmet, ki so ga uporabljali že Rimljani, pri nas pa je bil v praktični uporabi še nekaj let po koncu druge svetovne vojne. 

Na fotografiji je namreč kovana tesnilna spojka za lesene vodovodne cevi. Leseni cevovodi so bili zelo pogosto v uporabi. Cevovode so sestavljali leseni hlodi, ki so bili v sredini prevrtani. Dolžina posamezne cevi je bila odvisna od dolžine razpoložljivega svedra in je tako znašala dve dolžini svedra. Izdelovali so jih dobro izurjeni rokodelci. Posamezne dele so spajali na dva načina. Po prvem so vrtino na eni strani cevi povečali, na drugi strani pa zmanjšali zunanji premer cevi, da so jih lahko vtikali drugo v drugo in spoj zatesnili dodatno še z ilovico.

Po drugem načinu so za spoj uporabili kovane prstane, kot na naši fotografiji. Na zunanji strani so bili robovi tanko skovani, da so bili ostri in so se lahko zabili v leseno cev. Notranji premer prstana je bil seveda večji od premera vrtine v cevi.

Takšni cevovodi so imeli povprečno življenjsko dobo do trideset let, odvisno od vrste lesa.

Meni znani najdaljši leseni cevovod je bil na Bavarskem med mesti Reichenhall in Rosenheim. V Reichenhallu so namreč pridobivali sol, ki so jo raztopili v vodi. To "tekočo" sol so po lesenem cevovodu transportirali v Rosenheim, kjer so s sušenjem, kot v solinah ob morju, pridobivali sol nazaj iz vode.

Na slovenskem je znana uporaba lesenih cevovodov še do leta 1947 v Dolenji Trebuši. Po zaslugi tamkajšnjega Turistično - etnološkega društva se je ohranila umetnost izdelave do danes.

Spojka na sliki ja za nas posebno zanimiva zato, ker je bila  najdena ob Radovni,  nedaleč od slapa na koncu Vintgarja v smeri Save. Kje se je nahajal vodovod, pri katerem je bila spojka uporabljena, nam ni znano, saj jo je Radovna lahko prinesla iz višjih predelov doline. Zato na tem mestu prosimo bralce, naj nam sporočijo, če je še kdo našel podobne predmete ali pa celo ostanke cevi. Možno je, da se še kdo spomni kakšnih ostankov lesenega vodovoda kje ob Radovni. Če kdo kaj ve o tem, naj nam sporoči. Veseli bomo vsakega klica ali dopisa.

Ravno tako pozivamo bralce, da za naš kotiček prispevate zanimive zgodovinske predmete, saj    bomo v našem katalogu objavili fotografije. Predmeti seveda ostanejo naprej v vaši lasti.

Kontakt: Zgodovinsko društvo Bled 1004, Ljubljanska c. 10, Bled, Email: stajerfranci@aol.com, 051-816324

Franci Kindlhofer, Zgodovinsko društvo Bled 1004