Bled - Za konec poletja smo se blejski planinci zadnjo avgustovsko nedeljo ponovno zbrali ob domači koči na Lipanci. Že tradicionalno na DAN BLEJSKIH PLANINCEV pohodniki prehodijo eno od smeri na Lipanco. Tokrat so se na pot podali s Konjščice  in preko Srenjskega prevala mimo Mrežc prišli do Blejske koče. Tudi letos smo druženje pričeli s pozdravom predsednika PD Bled Janeza Petkoša in kulturnim programom v katerem so sodelovali člani moškega pevskega zbora Triglav Lesce Bled pod vodstvom Mateje Praprotnik in tenorist Klemen Torkar. Program je popestril mladi harmonikar iz Gorij.

V septembru smo se pod vodstvom Janeza Pretnarja podali na tridnevno potepanje po DALMACIJI. Prvi dan smo se po nočni vožnji povzpeli do koče Putalj in nato na planoto KOZJAK, s katere smo občudovali razgled na Kaštelanski zaliv in Split. Po spustu smo si ogledali SPLIT, se zapeljali do OMIŠA, kjer smo si privoščili sproščujočo vožnjo po reku CETINI. Počitek v prijetnem hotelu nam je dal novih moči za pohod naslednje jutro, ko smo se podali na najvišji vrh BIOKOVA, SV JURE, 1762 m. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo lahko občudovali prostranstva planote. Pogled je uhajal tudi proti morju, na bližnje in daljne otoke. Po spustu smo si v  MAKARSKI privoščili kratko osvežitev. Pa še skok v morje in  dneva je bilo konec. Zjutraj smo se napotili proti domu. Na poti smo se ustavili v ŠIBENIKU, ki je pod zaščito UNESCO. Sledila je kratka vožnja z ladjico od Skradina do SLAPOV KRKE. Po sprehodu med slapovi smo se polni vtisov odpeljali proti domu. Hvaležni smo, da nam je PD Bled omogočilo tako izčrpen in zanimiv planinsko morski izlet.

Po muhastem septembru nas je razveselila zlata jesen in nas na prvo oktobrsko soboto zvabila na MEŽAKLO. Tokrat je vodenje prevzel Janez Petkoš in nam že v uvodu napovedal zanimivo pot. Ko smo pogledovali proti strminam nad Podmežaklo nas je kar nekoliko zaskrbelo, da  bo pot zelo zahtevna. Izkazalo se je, da je lepo speljana, obnovljena in dobro markirana. Prispeli smo do obnovljene partizanske bolnišnice, ki so jo postavili 1942 leta. Ta mala bolnica, le ena baraka, je bila prva partizanska bolnica na Gorenjskem in je bila postavljena kot zatočišče za ranjence. Zanimivo je, da je  Nemci niso nikoli odkrili. Mimo prireditvenega prostora smo se pričeli spuščati proti Pernikom. Tu so bili smerokazi zelo redki, odkrili smo le eno staro markacijo. Dobro da nas je  g. Janez kot dober poznavalec Mežakle varno preko rovtov popeljal do Pernikov in nato naprej proti Krnici. Dan je bil popoln, razgledi prečudoviti, barve čarobne. Ugotovili smo, da za čudovito doživetje ni treba daleč, ko pa imamo pred nosom toliko lepot.