Pet blejskih devetošolcev je v spremstvu učiteljic in ravnateljice Tanje Müller obiskalo Lampeduso, kjer so se udeležili delavnic in okroglih miz, ki so potekale na temo širjenja pomena drugačnosti, sprejemanja in vključevanja. Na Lampedusi so se srečali tudi s preživelimi v brodolomu in sorodniki preživelih ter se udeležili žalne slovesnosti in sprevoda do t. i. Vrat Evrope. Srečanja na Lampedusi, ki je letos potekalo pod sloganom Aktivni spomini, se je udeležilo 650 učencev oziroma dijakov iz osmih evropskih držav – Italije, Nemčije, Španije, Velike Britanije, Hrvaške, Francije, Nizozemske in Slovenije.

Ta dan je zunaj blejske osnovne šole potekal tudi dogodek s krajšim kulturnim programom, ki so ga učenci, med njimi tudi Ajda, Viktor in Jakob, ki so se lani udeležili srečanja na Lampedusi, pripravili z učitelji za učence osmih in devetih razredov.

Predogled

Prekliči

V kratkem kulturnem programu so učenci poudarili, da smo lahko srečni in hvaležni, da živimo v miru, saj je po svetu nešteto vojnih žarišč, tudi izjemno blizu nas. Dvanajst let po brodolomu se ohranja spomin na tragedijo pri Lampedusi, na usodno Sredozemsko morje, nevidno pokopališče, kjer se življenjske poti, družinske vezi in prihodnost nenadoma prekinejo. Priznanje umrlih in identifikacija trupel pogrešanih migrantov ni le tehnično dejanje, temveč politična in etična drža, ki je dejanje pravičnosti, dostojanstva in resnice.

»Lani smo iz prve roke videli, kako begunci potujejo, se navadijo na življenje na čisto drugi celini in nato več let čakajo, da jim potrdijo državljanstvo. Nekaterim ga tudi zavrnejo in tako morajo življenje začeti spet na novo. Niso samo vojne tiste, ki spodbudijo ljudi na pot k iskanju boljšega življenja, ampak tudi slabe razmere – pomanjkanje vode, hrane in podnebne spremembe …,« je svoje doživljanje dogodkov na Lampedusi v lanskem letu strnila Ajda.

Viktor je poudaril, da bi morali biti ljudje bolj pošteni in spoštljivi. »Ljudi bi morali spoštovati ne glede na to, od kod in zakaj pridejo, brez predsodkov in stereotipov. Sprejemati bi morali eden drugega, saj smo si enaki.«

»Želel bi si, da bi ljudje, ko berejo in spremljajo novice, na dogodke pogledali z več zornih kotov. Drugače je, ali o tragediji, ki se je, na primer, zgodila na Lampedusi, bereš, ali pa si res tam in slišiš zgodbe preživelih in njihovih svojcev. Mislim, da bi morali biti bolj hvaležni, da lahko živimo v miru in s tem sprejeti odgovornost, da pomagamo tistim, ki ne,« je pripomnil Jakob.

Kotiček sprejemanja in miru je bil obarvan v odtenke oranžne barve, ki simbolizirajo požarne signalne rakete, ki se sprožajo na morju kot signal prošnje na pomoč. Signal za primere nujne pomoči je hkrati tudi znak upanja.

3. oktober je bil na Lampedusi, Bledu in več evropskih krajih posvečen spominu na tragedije, ki se ponavljajo, s poudarkom na sprejemanju različnih ljudi, narodnosti in prepričanj ter razmisleku o težkih razmerah in vojnah, ki se dogajajo vse okoli nas.