Komisija za urejanje zelenih površin v Občini Bled je ponudila pomoč pri pregledu drevja na sprehajalni poti okoli jezera in proti gradu. Glede na ugotovitve pristojnih služb se je takoj začela izvedba poseka na občinskih parcelah. Ostale lastnike parcel pa je občina pisno obvestila in pozvala k ureditvi drevja. Kot neugoden je bil prepoznan tudi gozdni rob med Malo Zako in Grajskim kopališčem, kjer prevladuje veliki jesen. Septembra je Zavod za gozdove Slovenije to območje označilo za posek in do pomladi mora biti sečnja zaključena. Prav tako se bo izvajala sečnja nad "Ribiško družino Bled".

Katera drevesa so najmanj statično stabilna?

1. Drevesa, ki so slabo vitalna ali že suha drevesa. Na Bledu raste zelo veliko brestov in velikih jesenov. Obe drevesni vrsti sta zaradi "holandske bolezni" in "jesenovega ožiga" skoraj obsojeni na izginotje.

Slika 1: Padlo drevo velikega jesena zaradi odmrtja korenin kot posledice okužbe z jesenovim ožigom.

2. Nepravilno obrezana drevesa. Če lastnik ugotovi, da je posadil drevo, ki mu že čez nekaj let primanjkuje rastnega prostora, ponavadi predolgo čaka, potem pa drevo naenkrat premočno nestrokovno obreže (obglavi).  Drevo velikih ran ne more več zaceliti in na njihovem mestu se začne razkroj tkiva in z njim propadanje drevesa (Slika 2).

Slika 2: Prevelike rane (s premerom > 8 cm) se predvsem pri listavcih z mehkim lesom (lipa, pipovec, breza, itd.) slabo ali pa sploh ne zacelijo, lesno tkivo pa začne hitro propadati. Nadomestni poganjki so na razkrajajoče tkivo slabo pritrjeni in s tem zelo občutljivi na težak sneg oz. močnejši veter.

3. Drevesa z izrazito nesimetričnimi koreninami ali krošnjami. Taka drevesa se ponavadi razvijejoneposredno ob infrastrukturnih vodih,preblizu stavb ali asfalta. Na gozdnem robu se taka drevesa pojavljajo tik ob brežinah prometnic.

Če imate na svoji posesti  drevesa iz točke 2 ali 3, je verjetno potrebna strokovna presoja, ki jo opravi komisija. Vloge za oglede se zbirajo na Občini Bled na e-naslovu obcina@bled.si. Ko se zbere nekaj vlog, gre komisija na teren, o času ogleda pa obvestimo tudi vlagatelje. O terenskem ogledu komisija napišezapisnik. Lahko svetuje tudi strokovne izvajalce del.

Člani komisije so predsednica Vida Papler-Lampe, gozdarka, dr. Jan Bizjak, agronom in Marko Mencinger, predstavnik občine.

Če pa so na vaši posesti suha ali slabo vitalna drevesa, pa je sedaj najprimernejši čas za posek. Les teh dreves je v glavnem primeren vsaj še za drva. Če imate peč, je najlepše, da domače drevo na koncu svojega življenja daje toploto vašemu domu.

Ob tej priložnosti občane in občanke pozivamo, da do konca maja na zgornji e-naslov prijavijo za njih najbolj zanimivo drevo, ki raste na Bledu. Komisija bo tako kot lani izbrala eno drevo, ga opisala ter poudarila njegove kvalitete in pomanjkljivosti.

Lani je bilo naj drevo platana pred vilo Prešeren.

Občina Bled ponovno poziva vse lastnike in lastnice dreves, naj pregledajo stanje in zdravje svojega drevja, predvsem tistih dreves, ki mejijo na javne poti. Ne samo neurja, tudi zadnja pošiljka snega je razkrila, kakšne težave lahko povzročijo slabotna drevesa. Če potrebujete strokovno svetovanje, se obrnite na Občino Bled, ki bo o tem obvestila pristojno občinsko komisijo, oziroma na Zavod za gozdove Slovenije.

Vida Papler-Lampe