Namen pisanja ni ponovno odpiranje dilem, ki marsikoga, iz različnih razlogov, mučijo v zvezi z urejanjem prometnega režima v naši občini in, kar je še pomembneje, v zvezi z urejanjem in gospodarjenjem s prostorom. Prostor je v resnici naša edina strateška prednost pred drugimi, nam podobnimi kraji in naselji. Prav za prav je prostor vse, kar imamo in kar lahko ogrozimo in trajno uničimo. Uničen, degradiran prostor pa je distopija, ki si je nihče ne želi. Očitno se milenijska generacija tega zaveda veliko bolj, kot smo doslej menili in in si upali želeti.  

Drži, dogajanje okoli blejskih obvoznih cest je pomembno, še pomembnejše pa se mi zdi spoznanje, da so se, tokrat menda prvič, oglasili mladi, milenijci, generacija Z, in javnosti pokazali, da jih zanima še kaj drugega kot trivialnost in njihov ozek lastni interes. Prvič se je zgodilo, da so kot mlada generacija, pripravljeni spregovoriti o javnih zadevah in, kar je pravo presenečenje, nastopili so kot skupina, kot interesna sila, ki hoče biti videna in slišana. Prvič po dolgih desetletjih se je zgodilo, da je bil egoizem individualizma premagan v korist skupnega.

To obeta. To so prvi znaki novega aktivnega državljanstva. To kaže, da mladi hočejo soodločati. Še več, očitno je, da so že pripravljeni, da si izborijo pravico do javne besede, da si to pravico, če bo treba tudi vzamejo in za to prevzamejo tudi vso odgovornost.

Kot sem že povedal: če se bodo mladi znali organizirati, če bodo združili svoje moči in glasove, če si bodo upali iti še "politiko", četudi lokalno, za začetek je to dovolj, in to zadnjo, najtežjo nalogo sprejeti nase skupaj z odgovornostjo, lahko dosežejo vse.

To jim tudi želim: da dosežejo  vse. Moč imajo, če se je zavedajo ali ne, priložnost tudi. V resnici nikoli boljšo. Če bodo "držali skupaj", če bodo zmogli poenotiti svoje cilje. Še voljo pokažejo in njihova bo zmaga. Njihova zmaga bo tudi naša.

Seveda marsikomu to ne bo ali nebi bilo niti malo po godu, preveč za politiko "pomembnih" stvari in načrtov je v igri. Zanesljivo je nekaterim onkraj sprejemljivega, verjetnega in mogočega, da bi Civilna gibanja, da bi državljani sami, iz rok politike in politikov, iztrgali moč odločanja - in s tem oblast nad ljudmi in prostorom.

Ja, nič ni bolj subverzivnega kot vzeti neposredno demokracijo resno in si s pomočjo Civilnih in družbenih gibanj urejati življenje po svoji volji.

Emil Brence