Ob sivem, deževnem jutru smo se 16. oktobra z avtobusom odpeljali na tridnevni izlet po Dolenjski. Dež je kmalu ponehal in skozi koprenaste meglice so se pokazali ljubki dolenjski grički, pokriti z vinsko trto in prikupnimi zidanicami in nas vabili, da jih obiščemo. Po travnikih in poljih pa se je zaradi preobilice dežja razlivala mirna, sanjava Krka in ogrožala bližnje domačije.
Prvi dan smo si v ozki dolini na robu Gorjancev ogledali za obiskovalce odprti del Kartuzijanskega samostana Pleterje, t.j. staro gotsko cerkev z multivizijsko predstavitvijo zgodovine kartuzije in življenja menihov v njej. V degustacijskem prostoru smo se prepustili užitkom ob pokušanju kralja dolenjskih vin Cvička in drugih vrhunskih vin iz kartuzijanske vinske kleti. Pred samostanskim kompleksom pa obiskali muzej na prostem z eksponati ljudskega stavbarstva na Dolenjskem.
V Šmarjeških toplicah smo v popoldanskem času uživali v bazenu in savni, zvečer pa se v narodnih nošah s plesom in pesmijo predstavili hotelskim gostom.
Drugi dan smo obiskali obnovljeni grad Rajhenburg nad Brestanico. Njegov obstoj je datiran nekje okoli leta 1000 in ima burno zgodovino. Najmočnejši pečat so pustili, od konca 19.stoletja do druge svetovne vojne, tam živeči trapisti. Danes je v gradu Muzej slovenskih izgnancev in stalna razstava »Trapisti v Rajhenburgu.«
Od tam nas je simpatična vodička Simona pospremila v »hišo trte in vina Kunej« v Brestanici, kjer smo si ogledali moderno vinsko klet in ob prigrizkih pokušali vrhunska vina. V njihovi čokoladnici pa smo se sladkali z različnimi čokoladnimi izdelki, tudi s čokolado Imperial, izdelano po recepturi trapistov.
V Dolenjskih toplicah smo po obilnem kosilu uživali še v bazenu in savni. V večernih urah bi morali tu nastopiti, a je bil nastop zaradi posebnega dogodka odpovedan in prestavljen na drug termin.
Vrnili smo se v hostel v Novo mesto, kjer smo bili nastanjeni. Večer pa smo popestrili z zabavo, ki smo jo v sosednjem lokalu naredili kar sami. Za glasbo sta poskrbela naša Jelka in Marjan »Duo Nota«, za dobro voljo in prešerno rajanje do zgodnjih jutranjih ur pa skupaj z veselimi Dolenjci mi vsi. Še prav posebej gre zahvala dobrohotni lastnici lokala Maji, ki nam je v ta namen odstopila del prostora v njem.
Tudi zadnji dan ni šlo brez obiska vinske kleti. Obiskali smo turistično destinacijo »Vinski dvor Deu Malkovec« nad Mokronogom, kjer smo se zopet pustili razvajati okusom dolenjske kapljice in slastnim domačim prigrizkom, za nameček pa bili nagrajeni s čudovitim razgledom po dolini.
Od tam smo se zapeljali še do Žalostne gore nad Mokronogom. S sprehodom okoli romarske cerkve »Žalostne matere božje« smo z ogledi po Dolenjski zaključili. Čakala nas je le še pot domov in tudi mi smo bili en malček žalostni, ko smo se poslavljali od prelepe dolenjske pokrajine in veselih, gostoljubnih Dolenjcev.
