Že med služenjem vojaškega roka je ustvaril likovna dela, ki so bila razstavljena v Senti, Adi, Novem Sadu in Beogradu. Imel je srečo, saj je takrat praktično ustvarjal na željo komandanta kasarne, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Razstava njegovih del v mestni galeriji v Senti je bila izjemno odmevna, saj je bil Kraigher prvi vojak, ki je med služenjem vojaškega roka ustvaril likovno razstavo v takratni JLA. Razstavljenih je bilo preko 70 akvarelov in 26 portretov znanstvenikov elektro stroke, ki še danes krasijo učilnice in druge prostore tamkajšnje vojaške šole.
Leta 1972 je bil pobudnik in soustanovitelj slikarske skupine Likor pri Zvezi kulturnih organizacij v občini Radovljica. Deset let je bil tudi njen predsednik, do leta 1983. Skupina je štela 42 slikarjev in kiparjev, in sicer so bili vključeni vsi slikarji in kiparji z današnjega področja občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. Delovala je pod strokovnim vodstvom akademskih slikarjev pedagogov Franca Boltarja, Janeza Ravnika, dr. Ceneta Avguština, dr. Damirja Globočnika in drugih. V tem obdobju je Ciril razstavljal v Zasipu, na Bledu, Jesenicah, v Gradcu, Kranju, na Brdu, v Bohinju in drugje. Sodeloval je še na mnogih skupinskih razstavah v okviru občine, okrajev in na republiškem nivoju. V letih od 1971 do 1985 je ustvaril predvsem vrsto grafičnih risb in opremil kar nekaj pesniških zbirk. Moč grafičnega izražanja je bila v tem obdobju najmočnejša, slikarstvo pa je bilo izraženo v akvarelni in pastelni tehniki. Nastalo je kar nekaj portretov, mnogo tihožitij, predvsem pa krajine. Zadnje so nastajale na kraju samem.
Leta 1992 je bil tudi med soustanovitelji Triglavske likovne galerije, ki jo zdaj že 19 let tudi vodi. V njej so 30 let združeni slikarji in kiparji iz Slovenije in drugih držav – Italije, Avstrije, Nemčije, Rusije, Hrvaške... Do danes je na projektih sodelovalo že 384 slikarjev in 38 kiparjev. Njihovi slikarsko-kiparski tabori na Pokljuki spremljajo vsakoletne pohode na Triglav in pomenijo svojevrstni spremljajoči kulturni dogodek.
Stotine prostovoljnih ur in dni je vtkano v Cirilovo delo, kulturo in umetnost, ki krasijo in bogatijo njegovo vsakdanje življenje. Pri svojem delu si je zadal eno od glavnih nalog, kako v vasi in izven nje, obdržati sožitje in vedno znova zagotoviti sodelovanje vseh vaščanov, v dobro vseh, ob vsem pa si prizadevati ohranjati tradicijo in dediščino svojih staršev, sorojencev in ves svoj življenjski opus prenesti na mlajše rodove. O Cirilu se je pisalo, slikalo, poslušalo, bralo… in njegova jesenska nagrada na 6. mednarodnem extemporu na Bledu, kjer razstavlja tudi sam, ni zadnje v njegovem vsestranskem angažiranju. S svojim umetniškim ustvarjanjem se je tokrat na prosto temo lotil Bodešč. Čestitke Cirilu, seveda na njegov trud ne bomo pozabili v našem društvu, ki ga je tudi sam vodil vrsto let.
Dragica Marta Sternad, PREDSEDNICA KUD ZASIP
