Odkar se v četrtkih zvečer na TV Slovenija predvaja oddaja Tarča, kjer stroga gospa Erika z svojo ekipo raziskovalnih novinarjev razkriva zakulisno dogajanje političnih akterjev in kjer se po tekočem traku z anonimnimi posnetki pod mizo odkriva korupcija in ostale nečednosti državne politične kaste, se je očitno strah pred resnico naselil tudi med lokalne veljake. Kako si drugače razlagati "paranojo" blejskega župana in njegove direktorice občinske uprave, pred snemanjem sej KS Bled?  Dvakrat zapored na dveh različnih sestankih sem bil iz njune strani deležen opozorila in sumničenja, da dogajanje skrivaj snemam. Resnici na ljubo, mi kaj takega ni prišlo niti na misel, saj se na seji KS Bled vedno vodi zapisnik in ni razloga za skrivalnice. Čeprav sem namige zavrnil že na prvem sestanku, sta še kar naprej vztrajala pri svoji trditvi tudi na naslednji seji. Ob tem je zanimivo, da je bilo na seji prisotno precejšnje število udeležencev, opozorilo pa je bilo namenjeno le meni osebno. Sprašujem se, v čem je razlog, in zakaj bi se župan in direktorica občinske uprave (slednja na sestankih v glavnem modro molči) bala tonskega snemanja bolj kakor kdorkoli od prisotnih? Mogoče zato ker to opravičuje njun prilivigiran položaj v lokalni oblastni strukturi ali pa vedenje, da ob pomanjkanju dokazov lažje ribariš v kalnem!?

V nedavnem pismu, Sonja Dornik nazorno razkrije vzorec ravnanja župana, ki pokaže zakaj ob različnih priložnostih, tako rad "dobrohotno usmerja“ svoje krajane in jim odmerja ravno prav časa za podajanje mnenj, kolikor se to njemu zdi primerno in potrebno. Retorike neveščega krajana bi v žaru pripovedovanja lahko zaneslo in bi nepremišljeno izrekel kakšno neprimerno besedo na račun sedanjega vodstva ali (bog ne daj) županovega bivšega mentorja, s katerim sta desetletje in več, kot brata v politiki sodelovala v dobrem in slabem. Tega pa on kot naslednik in tvorec te "bogate" zapuščine, preprosto ne bo dovolil. Izkušeni namreč vedo, da izza trdno zapahnjenih vrat, okostnjaki ne padajo prav pogosto.

Ironično je, da se na lokalni ravni mahinacije precej lažje skrijejo kot na državni, prvič zaradi odsotnosti resne opozicije, recimo na Bledu le ta praktično ne obstaja. "Opozicija" v občinskem svetu je bolj ali manj anemična združba, ki svojega poslanstva v resnici ne jemlje resno. Drugič pa zaradi odsotnosti konkurenčnih medijev preko katerih bi javnost lahko komunicirala, saj obstoječe občinske novice in Tv Bled, trdno drži na vajetih trenutna oblast. Tistih nekaj vrstic v Blejskih novicah, ki so namenje pismu bralcev je bolj ali manj za okras, saj se kakšna resna polemična debata na tem mestu žal ne more razviti. Tretji razlog tiči v dejstvu, da se ljude v lokalnem okolju med seboj v glavnem poznajo in se že zaradi tega ne radi izpostavljajo, kar pa seveda ne pripomore k večji pluralnosti in vključenosti v dialog, za kar bi si vsaka dobronamerna lokalna oblast morala prizadevati. K sreči smo pred leti dobili nov, sicer zaseben elektronski medij, "Moja Občina", ki se počasi uveljavlja in preko katerega sedaj zainteresirana javnost lahko izrazi svoje mnenje. Vendar še vedno ne dopušča možnosti komentiranja, kar je blejska posebnost, za primerjavo Jeseniški portal "Moja Občina" to omogoča.

Čeprav se zavedam, da je za spremembe potreben predvsem premik v glavah odločevalcev, sem večkrat dal pobudo za programsko posodobitev blejskih novic in TV Bled, saj zadnjih dvajset let na tem področju ni bilo narejenega praktično ničesar, vendar pa iz strani župana za uresničitev te pobude ni bilo politične volje. Menim, da je vredno pri tem vztrajati, čeprav zaenkrat velja, da kadar se demokracija odpravi na Bled, se ponavadi zagozdi v kolonah na Betinovem klancu, zato vedno zamuja. 

Danilo Bertoncelj, član sveta KS Bled